Vstani in hodi!

Priprava na spoved v času, ko (še) ne morem k spovedi.

Kaj naj naredim, ker v trenutnih razmerah ni redne spovedi? Odgovor nam je v četrtek pri pridigi dal papež Frančišek: Ko bo spet priložost za spoved, boš naredil ta korak v zakramentu. Sedaj pa... “Naredite, kar vam naroča katekizem, ki je zelo jasen. Če ne najdete duhovnika, pri katerem bi se lahko spovedali, govorite z Bogom. On je vaš Oče. Povejte mu resnico, povejte mu, kaj ste zagrešili. Govorite mu iskreno in iz srca. Obljubite mu, da boste potem, ko boste lahko, šli k spovedi. Prosite nebeškega Očeta za odpuščanje in takoj se boste vrnili v Očetovo ljubezen.” 

Vabim te, da si v teh dneh vzameš čas in pogledaš svoje življenje skupaj s Kristusom: njegov pogled ne obsoja, ampak vidi v globino, odpušča in te iz smrti vodi v življenje! 

Vzemi si nekaj trenutkov, da se zaveš, da si pred Očetom. On te ljubi. Njegov Sin ti želi spregovoriti v teh minuth tihe molitve, ki si jih boš sedaj vzel. Pomembno je, da v sebi prebudiš željo, da bi se srečal z Gospodom Jezusom. On te želi srečati.

Preberi najprej odlomek o ozdravljenu hromega iz Janezovega evangelija 5,1-18.

¹ Potem je bil judovski praznik in Jezus je šel v Jeruzalem. ² V Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih kopel, ki se po hebrejsko imenuje Betésda in ima pet pokritih stebrišč. ³ V njih je ležalo veliko bolnikov: slepih, hromih in sušičnih. Čakali so na valovanje vode, ⁴ kajti od časa do časa je prihajal v kopel Gospodov angel in vzburkal vodo. Kdor je po vzburkanju vode prvi vstopil vanjo, je ozdravel, najsi je imel katero koli bolezen. ⁵ Med njimi je bil tudi človek, ki je bil bolan osemintrideset let. ⁶ Jezus ga je videl, kako leži tam, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: »Bi rad ozdravel?« ⁷ Bolnik mu je odgovoril: »Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, kadar se voda vzburka. Medtem ko grem tja, se spusti pred menoj kdo drug.« ⁸ Jezus mu je rekel: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi!« ⁹ In mož je takoj ozdravel. Vzel je posteljo in hodil.

Tisti dan pa je bila sobota. ¹⁰ Zato so Judje govorili ozdravljenemu: »Sobota je. Ne smeš prenašati postelje!« ¹¹ On pa jim je odgovoril: »Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: ›Vzemi svojo posteljo in hôdi!‹« ¹² Vprašali so ga: »Kdo je tisti človek, ki ti je rekel: ›Vzemi jo in hôdi!‹« ¹³ Ozdravljeni pa ni vedel, kdo je tisti; Jezus se je namreč umaknil, ker je bila tam množica. ¹⁴ Pozneje ga je Jezus srečal v templju in mu rekel: »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!« ¹⁵ Mož je odšel in sporočil Judom, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil. ¹⁶ Zaradi tega so Judje preganjali Jezusa, ker je takšne reči delal na soboto. ¹⁷ Jezus pa jim je odvrnil: »Moj Oče dela do zdaj in tudi jaz delam.« ¹⁸ Zato so si Judje še bolj prizadevali, da bi ga umorili, ker ni samo kršil soboto, ampak je tudi Boga imenoval za svojega Očeta in se tako delal enakega Bogu.

Vidimo množico bolnikov, ki leži blizu kopeli - neke vrste term – to so slepi, hromi, sušični. Tudi danes je veliko bolezni, ljudje se zdravimo v bolnicah, hodimo v  zdravilišča. Mi smo prišli k spovedi: To je Božja bolnica: kajti glavna bolezen ni slepota, hromost ali sušica – tuberkuloza. To so samo simptomi glavne bolezni človeka: greha.

Kaj je ta bolezen? Za kaj gre pri njej?

Greh ni toliko dejanje. Bistvo greha je ločenost od Boga: ne živim več kot sin/hči. Adan im Eva sta hotela sama. Izgubljeni sin je hotel z dediščino delati, kakor sam hoče. Znajdem se v daljni deželi, oropan vsega, ne samo stvari in imetje, predvsem dostojanstva, ki sem ga prejel pri krstu: Izgubljeni sin je postal svinjski pastir. Ko sem sam, brez Boga, takrat zboli moj duh in duša, velikokrat tudi telo.

Simptomi bolezni, ki se imenuje greh:

Ko beremo evangeljsko pripoved v Jn 5, 1-18, tam srečamo tri vrste bolnikov: slepe, hrome, sušične.

Slepota: greh umaže moj pogled. Svet vidim popačeno, ne vidim svojih bližnjih, v njih ne vidim žene/moža, brata, sestre, vidim tekmeca, konkurenta, vidim nekoga, ki ga lahko uporabim zase. Popačen pogled na človeka: v službah, v odnosih, celo v prijateljstvih in družini: ko vidim samo sebe, ne pa drugega. Slepota me zapre v moj svet. Kje sem jaz slep? Kje sem videl drugega popačeno, ne kot brata in sestro, ga nisem spoštoval, imel rad, ga obsojal, morda celo opravljal in obrekoval?

Hromost: greh mi prepreči, da grem za Gospodom. Skuša me ustaviti. Posebej greh, ki se mi ponavlja: prevlada občutek nemoči, ujetosti. Prepriča me, da Gospodu ni mar zame, zato se ustavim. Zaprem se vase. Greh me ohromi tudi v ljubezni do bližnjega. Vedno bolj se ustavljam pri sebi: moj čas, moje težave, moji hobiji, moj denar, … Paraliza sposobnosti, da ljubiš, da vidiš drugega, da narediš krake k njemu, da ga poslušaš in skušaš razumeti v njegovi drugačnosti, videti v njem dar, nekoga, ki mi ga je Gospod poslal na mojo pot. Pa naj bo to mož, žena, otrok, starejši človek, prijatelj, sodelavka, …

V katerem odnosu, odnosih se čutim blokiran? Kje sem jaz hrom – koga ne zmorem videti, sprejeti, ljubiti? Me je kdo prizadel, ranil in se v meni nabira jeza, zamera, morda celo sovraštvo? Rano je potrebno izročiti Gospodu. On je zdravnik.

Sušičnost - tuberkuloza je nevarna okužba pljuč, dihal. Oteži normalno dihanje. Telo nima več dovolj kisika. Okužba se širi tudi na druge dele telesa. Če se tuberkuloze ne zdravi, to v 50% pomeni smrt. Greh mi prepreči dihanje duše. Vzame mi veselje in željo do molitve, ki je dihanje duše. Ne kličem ga več, ne molim, ne grem k maši, k spovedi, ne berem Svetega pisma. Božji kisik, nujen za moje preživetje in življenje ne pride več vame. Greh me duši, vzame upanje.

Kakšna je moja molitev, moj odnos z Gospodom? Živim v iskrenem prijateljstvu z njim? Je postal eden izmed mojih dolžnosti? Do katerih delov mojega življenja ne pride več njegov kisik? Kje sem se zaprl pred njim?

Posebno vrsto tuberkuloze imajo Judje, ki ozdravljenemu ne pustijo nositi postelje: iz vere so naredili pravila, skupek obveznosti, ki človeka ponovno veže na njegovo posteljo, ponovno vklepa v suženjstvo postave.

Kako lahko ozdraviš?

1. Gospod te pozna. On ne vidi najprej tvoje bolezni, ampak tebe: »Jezus ga je VIDEL, kako leži tam.« On ve, da si že dolgo bolan. To je pogled ljubezni in sočutja. Pogled Zdravnika, ki s križa gleda bolno človeštvo. Izpovej mu svoj greh. Poimenuj bolezni. Zato je spoved.

2.      Nato te vpraša: Hočeš ozdraveti? Samo to ga zanima. Bolnik začne razlagati, da nima nikogar, da ga drugi prehitijo, … Mi vedno znova najdemo izgovore, da ostanemo nemočni v svojem grehu. Krivi so drugi, celo angel ozdravi vedno samo tiste, ki so prvi,… Jezusa to ne zanima. On vpraša samo: Hočeš ozdraveti?

3.      Voda, ki ozdravlja, je njegova beseda: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi.« To je živa voda, ki ozdravlja vsakega, ki veruje vanjo. Veruješ, da v zakramentu sprave deluje sam Gospod? Duhovnik je samo nevreden služabnik Božjega Zdravnika!

4.      V tvoji nemoči se bo razodela Božja moč: To, na kar si bil priklenjen, boš sedaj nosil! Gospod ti daje moč, da si svoboden. Vstani – to je tvoje vstajenje! V zakramentu deluje moč vstalega Kristusa!