sobota, 25. november 2017

6 sadov Besede, ki deluje v srcu tistega, ki veruje - 6: Božje kraljestvo



Ko sem bil v osnovni šoli, doma nismo imeli televizije. Zato sem veliko bral. Spomnim pa se, kako smo na srečanju sorodnikov imeli piknik na obronkih gozdička. Prav tisti večer je bilo finale svetovnega prvenstva v nogometu. Tja pod krošnje hrastov so napeljali elektriko in na mizico postavili televizor. Skupaj smo gledali finale svetovnega prvenstva. To je bil zame poseben dogodek! Skupaj smo spremljali nekaj velikega, pomembnega in to na barvnem televizorju! Zadnja nedelja v bogoslužnem letu nam postavlja pred oči cilj našega življenja. Je kot vrhunec prvenstva, veliki finale.
Ko sem se pogovarjal z mladimi, kako vidijo svojo prihodnost, niso bili optimistični. Kam gre ta naš svet? Najbrž tudi marsikdo izmed nas najde več razlogov za zaskrbljenost, kot za optimizem. Nasprotje te zaskrbljenosti je vedno večja apatija, umik, pozaba. Najlažje se je odklopiti iz resničnosti in zbežati v virtualno. Sodobna tehnika z internetom in pametnimi telefoni to zelo dobro omogoča. Kristjan pa je izzvan k tretji drži: drži zaupanja. Da, zaupanja, da Bog vodi zgodovino kljub vsemu zlu in kaosu, da on skrbi za človeštvo. In ta drža ne vodi v beg, v lažno tolažbo »saj bo bolje«, ampak v odgovorno sodelovanje z Božjim načrtom. Če ima Bog načrt rešiti svet, da pripeljati do srečnega konca, pa tega ne bo storil brez ljudi. Kajti hoče nas imeti za sodelavce, za partnerje.
In prav o tem govori Božja beseda zadnje nedelje cerkvenega leta, ki postavi pred nas dve podobi Boga: pastirja in sodnika. Najprej pastirja, ki v nasprotju s pastirji - voditelji in velikaši, ki jih prerok Ezékiel ostro obsodi, ne skrbi zase, ampak za ovce. Pastirja, ki izgubljene poišče, razkropljene in razgnane zbere okrog sebe, ki polomljene obveže, ki bolne okrepča, ki zdrave in krepke obvaruje. Bog kraljuje tako, da skrbi za male - to je njegovo kraljestvo! Druga podoba, ki jo naslika pred nami Beseda, je podoba sodnika, ki loči. Na desno stran ovce - to so tisti, ki so v malem prepoznali brata in sestro; ki so lačnega nasitili, žejnemu dali piti, tujca sprejeli, nagega oblekli, bolnega obiskali, prišli k jetniku. Na levi strani so kozli: močni in trmasti, tisti, ki niso prepoznali Boga v malih, ampak so jih izkoristili.
Vprašanje, ki samodejno zazveni pa je: Kje bi se rad znašel ti? Znaš prepoznati Gospoda sedaj? Kajti sodba se piše sedaj, z dejanji vsakega dne. Ob končni sodbi se bo samo razodelo, kar živimo sedaj. Njegovo kraljestvo je tukaj, med nami, če ga znamo sprejeti. Če mu prisluhnem z vsem srcem, se v meni rodi zaupanje in odgovornost. Namesto strahu in zaskrbljenosti, zaupanje v Pastirja, ki je dal življenje za ovce. Namesto samopašnosti, skrb za male. Namesto brezbrižnosti - odgovornost za to, kar mi je zaupano. Kajti Gospod računa nate in veliki finale se odloča sedaj!

sobota, 18. november 2017

6 sadov Besede, ki deluje v srcu tistega, ki veruje - 5: ZVESTOBA




Skupnost Kristjanov v Tesaloniki je sprejela evangelij, ki ni prišel med njih samo z besedo, ampak tudi z močjo, svetim Duhom in popolno zanesljivostjo.

Sprejela je besedo, ki jo je slišala od Pavla ne samo kot človeško besedo, ampak kot Božjo besedo, ki tudi DELUJE v vas, ki verujete.


Božja beseda je delujoča. To pomeni, da nekaj v nas premakne, spremeni. Poslušati Božjo Besedo skupaj pri maši je drugače. Biti skupnost pomeni, da skupaj poslušamo, kaj nam govori Gospod. Duhovnik skuša v pridigi osvetliti to, kar nam Bog govori, a nič ne more nadomestiti drže odprtosti, s katero nekdo posluša.

Tudi danes smo slišali, kako Pavel kristjane v Tesaloniki spodbuja, naj ne spijo kakor drugi, ampak naj bodo budni in trezni.


Peti sad Besede, ki deluje v srcu je zvestoba. Ne zvestoba, ki je ukazana, ampak zvestoba, ki je odgovor Bogu, ki ti je zaupal neskončne darove. Poglejmo samo na kratko odlomke, ki smo jih slišali.

V njih sta druga ob drugo postavljeni dve drži:
a: Drža človeka, ki dela, ki z darovi trguje, to pomeni, da darove uporabi, jih da v obtok, da se vrže v življenje, da tudi tvega.
b: Drža  človeka, ki se boji gospodarja in zaupani dar zakoplje.

A: Poglejmo prvo držo: »TRGOVATI« tvegati, živeti

Berilo iz knjige Modrosti nam predstavi vrlo ženo, ki skrbno dela. Delati in delati dobro navsezadnje daje človeku dostojanstvo! Tudi služabniki iz slavne prilike o talentih, ki jim je zaupano premoženje njihovega gospodarja, so poklicani k temu, da trgujejo. En talent je veliko premoženje – v Jezusovem času 33 kg čistega zlata – (ki je danes vredno okrog 1 milijon €!) Kaj to pomeni? Vsakemu od nas je bilo zaupano veliko. Kajti NIHČE ni brez talenta! (Mi pa prirejamo bitke talentov – kakšen nesmisel!) Darovi, ki si jih prejel od Boga niso drobiž: prejel si življenje, razum, dve roki, vse, kar si, in marsikaj, kar znaš. Pri krstu si prejel samo Božje življenje: njegovega Svetega Duha, ki je neminljiva ljubezen! Prejeli smo milost večnega življenja, zakramente, odpuščanje grehov, ... !!!!


Bomo te darove zadržali zase, ali jih delili z brati in sestrami? Usmiljenje, odpuščanje, ki smo ga prejeli, ga bomo dali naprej ali zadržali zase?

Beseda evangelija, ki prenavlja, bomo pustili, da gre dalje?

Talenti, sposobnosti, ki jih imamo – jih bomo uporabili v korist skupnosti – krajene, župnijske, širše družbene? Ali jih bomo zaprli v trezor. Jezus nas kliče k USTVARJALNOSTI LJUBEZNI.

Zvestoba. Prva dva služabnika sta ne samo pohvajena: ampak povabljena: Vstopi v VESELJE svojega Gospoda. Zvestoba torej pomeni, da odgovorim na prejeti dar, da ga delim naprej, da ga ne zadržim zase.

V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil: Že to, kar Jezus imenuje malo, je neskončno veliko!!! Kakšne darove še ima Bog??? Vedno še večje!!!

B: ZAKOPATI TALENT

In prav zato vidimo, kako tragična je drža tretjega služabnika!

Njega vodi strah pred Gospodarjem: Zbal sem se, ... ker... in zakopal talent ... tu imaš, kar je tvoje...
Bog pa mu rče: Ma ne ... jaz sem ti to zaupal (milijon evrov!!!), da vidim, kaj boš S TEM naredil, ker imam zate ŠE VEČJE DAROVE!!!
Zato je na mestu, da se tu vprašaš: Kdo je zateBog? Morda se je tudi v tvoje srce prikradlo nezaupanje, dvom, da Bog do tebe ni dober, ker ti ni dal tistega, kar imajo drugi? Sum, da ti Bog želi kaj vzeti, STRAH pred tveganjem ljubezni? Tu se rodi polovičarstvo, nezvestoba v odnosu do Boga, do bližnjih, do življenja!


V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil, pravi Bog tistemu, ki je sprejel Dar, ki ga ni iz strahu zakopal, ampak živi vsak trenutek in vsak dan iz te velike ljubezni. Kajti mi nismo sinovi noči in ne teme, ne strahu, ampak sinovi uči in sinovi dneva, sinovi, ki so prejeli ljubezen in jo bodo dali naprej!

VSTOPI V VESELJE svojega Gospoda. Iz te drže se rojeva veselje. Srečen ni tisti, ki zadrži zase, ampak tisti, ki deli, ki zaupane mu darove

Kristjan, ki se zaveda, kako veliki so Božji darovi, neprecenljivi – pravi drobiž proti vsemu, za kar se tolikokrat pehamo – pa trguje.

Pomeni, da ljubezen, ki si jo prejel od Očeta, neskončno ljubezen deliš naprej. Ljubezen se pomnoži tako, da jo daš naprej. Tako kot plamen sveče: če z njim prižgeš še eno svečo se svetloba ne zmanjša, ampak poveča.