četrtek, 20. december 2007


... kajti on spreminja ta naš svet od znotraj navzven, začenja tam, kjer smo najbolj bogati in najbolj ubogi, najbolj ranjeni in najmočnejši: v globni bitja, v srcu, v našem najglobljen središču. In od tukaj navzven sije njegova luč v najprepostejših stvareh vsakdanjega življenja: v roki, ki se proži v objem, v pogledu, ki se namehne, v trenutkih tišine in hrupa, v soncu in solzi. Jezus je prišel na ta svet pred 2008 leti... prišel bo ob koncu sveta, prihaja pa tudi v trenutku, ki se imenuje SEDAJ... in to je najpomembnejše!

Blagoslovljen božič!

sobota, 15. december 2007

Tako dolgo nisem nič napisal na ta spletnik... preveč (nepotrebnih) stvari, opravkov, dela, ...


In ne vem, če ste že opazili, ampak še osem dni in bo božič. Morda nas to navda s paniko: ojoj, toliko moram še storiti: nakupiti darila, pripraviti hrano za vse obiske, počistiti stanovanje, v službi imamo pravo norišnico, v trgovinah bo nepopisna gneča, otroci imajo nastope, firme zabave, ... In tako se zgodi, da se na mojem seznamu stvari, ki jih moram narediti nabere 50 in več točk... in vem, da mi NE bo uspelo.

Letos sem se odločil, da bom naredil še drug seznam, česa vsega NE bom naredil. In tako bo moja soba verjetno za božič nepospravljena, avto po vsej verjetnosti ne bo opran, ... Zato, da bi naredil tisto bistveno. Zato, da bi bistvo božiča, njegovo sporočilo ne šlo mimo...

Kajti božič je lahko tudi samo običaj, tradicija, navada, ... Berila današnje 3. adventne nedelje nas izzivajo. Janez v ječi spršuje: »Ali si tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Nekdo MORA PRITI, sicer je naše življenje prazno. In božič je zato, ker je tisti, ki MORA PRITI, Jezus. On mora priti. Oče se je odločil trdno in brez oklevanja, da svojega edinega Sina pošlje na zemljo. Ni ga poslal na turistični ogled z letalom, da bi pomahal ljudem kot božiček=) Poslal ga je, da vzame nase vso človeškost, da tvega to, da bo proglašen za nezakonskega otroka, da bo rojen v hlevu, ne v topli izbici, da bo takoj po rojstvu preganjan in bo njegova družina begunska, da dela s svojimi rokami, da ljubi s človeškim srcem,... da umre na križu... On MORA PRITI. Tudi če zanj »ni prostora«, on pride. Stoji pred vrati in trka. Božič ni praznik miru! Ker me Bog ne pusti pri miru, da bi mirno sedel na kavču in "štrkal" po TV kanalih. On hoče moje srce, moj čas, mojo ljubezen!


Ali si ti tisti, ki mora priti? To spršuje Janez KRstnik Mi bi isto vprašanje izrazili z drugimi besedami: Kje naj najdem popolno ljubezen? Kaj je smisel mojega življenja, zakaj sem se rodil, kaj delam na tem planetu? Kako naj najdem veselje, ki ne bo kot novoletni ognjemet, za katerim je v 20 minutah samo še dim?

Janezu Jezus odgovori: "Povejte, kaj se dogaja, kar slišite in vidite..." In kaj se zgodi, kjer sprejmejo Jezusa, kaj se zgodi, ko sprejmemo Kristusa kot osebnega odrešenika, kot tistega, ki prihaja zaradi mene in tebe, »zaradi nas in našega zveličanja«, kot molimo v veroizpovedi?

  1. slepi spregledujejo in gluhi slišijo: Kar naenkrat se odpro duhovne oči: v življenju mora biti nekaj več kot služba, denar in zdravje. Nekaj več kot so stvari in zunanja podoba. Več od imetja in uspeha. Mora biti neka notranja vrednost človeka. Gluhi slišijo: Božja beseda je naenkrat živa: v srcu mi Božji glas govori: ti si moj ljubljeni sin/hči. LJUBEZEN, zastonjska, močna in čista.
  2. gobavi so očiščeni in mrtvi vstajajo: Jezus je dal življenje zame. Zato je prišel. Da me očisti, opere mojih grehov, mi da večno življenje. Ob njem se rojeva novo, globoko in resnično VESELJE, ki ni odvisno od zunanjih okoliščin in števila zabav, ki ji obiščem, ampak je veselje srca, ki se zaveda, da mu je odpuščeno. Bil sem umazan, sedaj sem opran! Bil sem duhovno mrtev, sedaj živim!
  3. hromi hodijo: Ljudje smo brez volje, utrujeni od opravkov in preobrmenjeni od služb – ker ne vidimo SMISLA. Ob Jezusu ljudje shodijo. Naenkrat vedo, zakaj so na svetu. Vem, da je moje življenje, vsaka minuta odgovor na to Božjo ljubezen in da sem postavljen na ta svet, da bi drugim pričal o tej ljubezni!


Božič je zato priložnost da skupaj pričujemo svetu o tem, kaj Kristus dela v našem življenju. In moje srce začne močneje utripati, ko vidim, da ljudje, ki so bili duhovno mrtvi, spet zažarijo oči, da jokajo v veselju, ko doživijo Jezusovo odpuščanje... Vizija, ki nam jo naslika Izaija, ali nas ne strese,...

»Glejte, vaš Bog!
...on prihaja, da vas reši!
Tedaj bodo spregledale oči slepih,
gluhim se bodo odprla ušesa.
Tedaj bo hromi skakal kakor jelen,
jezik nemega bo vriskal.
Kajti v puščavi se bodo odprli vrelci,
v pustinji potoki.
GOSPODOVI osvobojenci se bodo vrnili
in prišli s pesmijo na Sion.
Nad njihovo glavo bo večno veselje,
dosegli bodo radost in veselje,
žalost in vzdihovanje bosta zbežala« (Iz 35,4-10).

Ali te ne spodbudi, da bi videl, kako se to ponovno uresničuje tukaj, med nami? To je božič: Bog, ki daje da hromi hodijo, slepi vidijo, mrtvi ponovno zaživijo.