31 Vstal je, ni ga tukaj...

Nej gre vstali Jezus pre teboj v tvoj vsakdan: v službo, v šolo, družino, naj njegov evangelij oblikuje odnose, prijateljstva, delo, prosti čas... On sveti v vsem tem kot nova luč. On je živi!

30 Podzemlje

V Gospodarju prstanov mi je bil eden najbolj napetih in srhljivih prizorov tisti, ko Aragon vstopi v kraljestvo mrtvih in se tam sreča z zakleto vojsko. Prozorna telesa okostnjakov, ovita v tančice podobne pajčevnam... Ljudje, ki so obsojeni na neskončno umiranje, na "črva, ki ne umre" (Mr 9,48). Jezus je bil pokopan in je šel v kraljestvo mrtvih. Prijel je Adama in Evo za roko in z njima vse speče človeštvo in rekel: "Vstani, pojdimo od tod!" Jezus vstopa v kraljestvo smrti z orožjem križa, okrvavljenega z njegovo lastno krvjo. On ima ključe smrti in podzemlja in sedaj pelje na svobodo vse, ki so bili njeni ujetniki.

Tudi mi lahko hodimo okrog kot živi mrliči. "Imam denar, službo, stanovanje, avto, prijatelje, moje življenje pa še nikoli ni bilo tako prazno kot sedaj!" Te besede neke osebe - lahko bi veljale za marsikoga - včasih tudi zame! Najhujša smrt je nesmisel, praznina. Ko ne vem, kaj bi s svojim življenjem... To je kamen na grobu, to je tema in trohnoba... Takrat si živ, a v resnici mrlič... Tu ses pomnim na neko knjigo, ki govori o tem: Bolezen za smrt danskega filozofa Sőrena Kierkegaarda...

Velika noč je lahko v pirhih in šunki, a ne bo nahranila našega srca. "Predrami se, ki spiš, vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus!"

29 Zate, zame

Križ lahko gledamo z očmi strahu, žalosti, celo obupa. Groza! Kakšna smrt!

A križ ni gol kos lesa. Na njem je On, ki ljubi do zadnjega diha. Jezus daje križu povsem nov pomen, novo sporočilo.

Kako gleda nate? Kaj ti govorijo njegove oči, njegove roke, noge, usta, …?

Poskušaj slišati besede:

»Zate, veš, to je tudi zate…

Sprejemaš, da si nekomu tako zelo dragocen?

Boš sedaj verjel, da nisem prišel ukazovat in vladat, ampak ti želim služiti in te ljubiti v vsem, kar si?

Jaz sem ti dal vse: Svoje srce in dušo, telo, samega sebe.

Tudi ti mi daj vse.

Daj mi vse, kar je v tebi lepega in velikega, vse sveto in močno.

A daj mi tudi vse, kar je šibko, kar je še umazano in težko, kar skrivaš in česar se bojiš.

Po mojih ranah lahko ozdraviš. Ker so to rane ljubezni. Samo ta ozdravlja. Ne boj se.

Nocoj te želim objeti s temi mojimi pribitimi rokami.«

Ne bojmo se stati pod križem. Ne bojmo se tega srečanja. Ko Jezus ne more ničesar več, takrat je vse, kar lahko stori to, da ljubi. Ljubi in trpi. Trpi in ljubi. To je največja šola ljubezni.

Ko bomo počastili njegov križ, ga prosimo: »Daj mi spoznati tvojo ljubezen, daj, da se te oklenem z vsem svojim bitjem.«

28 Mejni prehod

Včeraj sem hotel na kratkem kolesarjenju skočiti še malo k našim južnim sosedom. A sedaj je tu meja EZ, jaz pa sem imel s seboj samo maloobmejno prepustnico za Italijo... Ne vprašajte - nisem niti poskušal!

Za prehod meje potrebujemo prave dokumente. Tako tudi za prehod iz smrti v življenje. Imamo dokument, ki se mu reče Nova zaveza, sklenjena pri zadnji večerji in podpisana s krvjo na križu. Sliši se čudno, a je resnično. "Če ne jeste mojega telesa in ne pijete moje krvi, nimate življenja v sebi..." Včasih bi si radi sami "izdelali" potni list, a ne gre... "Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v življenje" (Jn 5,24).

Nekdo je prestopil mejo dežele smrti in umrl, da bi me, da bi nas prepeljal v deželo živih. Nekdo je zame in zate pripravljen iti do konca, do dna, v najgloblje brezno obupa, v vsako bolečino, ranjenost, umazanijo in ima moč, da naju potegne od tam v svetlobo, življenje, čistost, veselje. To je velika noč!

27 Servis

No, sem ravno videl na Discovery v oddaji MYTHBUSTERS (Mike in še en tip...), kako avto pri 120 km/h zapelje na kamion, ki vozi tudi 100 km/h, na katerem ga popravijo in nato zapelje še rikverc dol z njega pri isti hitrosti...

Nekaj podobnega se zgodi pri slavljenju/molitvi/spovedi: zapeljemo na »servis« k Jezusu sredi vsega dela, skrbi, laufanja, ... in takrat se čas ustavi, kot kolesa pri avtomobilu... Takrat smo z njim in to spreminja pogled na vse skupaj...

Pogosto pa pozabimnao na servis in potem jamramo kot Marija in Marta: »Gospod, če bi bil ti tukaj...«. Ja, on je že tukaj, samo mene ni pri njem, oziroma se ne zavedam, da lahko kadarkoli zapeljem na njegov »šlepar« in se ustavim na servisu.

20-26 Odpri mi oči srca

Pri birmi sem bil v petem razredu in vse kar sem vedel o Svetem Duhu je, da je nekako povezan z golobi. In ker nisem imel preveč rad golobov, tudi do Svetega Duha nisem imel posebno naklonjenega odnosa. Poleg tega so moj birmanski dan zagrenili še sorodniki, ki so mi za ta praznilni dan zrihtali BELE ČEVLJE (!!!), in s starši sem se skregal, ker jih nisem hotel obuti.

Dosti bolj so mi bili všeč plameni. Ogenj je bil za nas fante, ki smo skrivaj kurili ognje ob potoku v gmajni nad vasjo, seveda dosti bolj zanimiva zadeva. In skrivnostna... In ob vsem potrebnem in nepotrebnem je ostalo v meni od dneva birme nekaj tega, skrivnostnega, nenavadnega. In če se sedaj spominjam za nazaj, lahko rečem, da je Bog počasi postajal zame Nekdo, skrivnostni Ti, ki je počasi vstopal v moje življenje.

Zakaj to pripovedujem? Ker nas želi Bog po Svetem Duhu peljati v to skrivnostno, vseobsegajoče, globoko in intimno srečanje z Njim.

Sveti Duh nas vodi v osebno srečanje z Bogom.

Kajti to srečanje ODPIRA naše notranje OČI, oči vere. Telesna slepota je huda. Poskusimo za trenutek zapreti oči. Kako bi se naše življenje spremenilo, če bi od tega trenutka naprej ne videl več? Ampak duhovna slepota je še hujša. Slepota, ko ne poznam Boga, ko ne poznam njegove ljubezni.

Lahko je to navajenost, površnost v veri, vera, ki nima nič z mojim življenjem... Farizeji pozanjo Boga, ampak razumsko, formalno. Sleporojeni počasi spoznava Jezusa iz svoje osebne izkušnje. In to je delo Svetega Duha. To je »maziljenje« - v prvem berilu smo brali o maziljenju kralja Davida. Nekaj, kar neizbrisno zaznamuje moje življenje, kar se me globoko dotakne, kar je »pečat« Boga na moje srce.

Sveti Duh je notranja luč, ki nam odpira oči vere. To je plamen, ki razsvetli našo notranjost. Sleporojeni počasi spoznava, kdo je Jezus. Najprej ga imenuje »človek«, nato »prerok«, končno »Gospod« in izrazi svojo vero vanj tako, da se pred njim pokloni do tal. Ko Jezus obljublja Svetega Duha, pravi: »On vas bo vodil v vso resnico.« In resnico o Bogu odkrijemo v osebni izkušnji. In prav to je v največ primerih znamenje, da smo res prejeli Svetega Duha: nov, živ odnos z Bogom. »Nekdaj ste bili tema, zdaj pa ste luč v Gospodu.«

Še ena podoba/izkušnja, ki bi jo lahko povezal s Svetim Duhom. Rad sem hodil v naravo. Na rob Trnovske planote, kamor smo večkrat povzpeli, sem v višjih razredih osemletke začel zahajati tudi sam. Posebej mi je bilo všeč, ko sem se v burji skril v zavetje skal pod borovim gozdom, strmel v dolino in doživljal moč vetra. Na neka način se mi je razodeval skrivnostni Bog, močni Bog, ki te prevzame vsega, ki te pretrese do korenin, ki odpihne vse maske, ostaneš samo ti, bistvo, to, kar v resnici si. Bog, pred katerim se ne moreš skrivati, vihar, ki te popolnoma prevzame.

Sveti Duh prenavlja naše življenje, našo vsakdanjost. Kako?

Sveti Duh nam bo pomagal, da tudi »živimo kot otroci luči«:

• Vodi nas od videza k bistvu: »Človek vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce.« Naše najgloblje bistvo je, da smo Božji ljubljeni otroci. O tem smo razmišljali že pri zakramentu krsta. Sveti Duh v nas kliče »Abba«, Oče. »Sam Duh pričuje našemu Duhu, da smo Božji otroci.« Hoče, da globoko v sebi to čutimo in izkusimo: otrok mora izkusiti ljubezen staršev (niso dovolj igrače, hrana, žepnina!) "Božja ljubezen je izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan" (Rim5,5).

• Sveti Duh iz nas dela eno telo, skupnost bratov in sester (samo v besedah!?) Deluje v evharistiji, ko nas napravlja za eno skrivnostjo Jezusovo telo (evharistična molitev).

• Sveti Duh daje moč za odpuščanje: ko ne moremo odpustiti, kličimo ga! Deluje v spovedi: v odvezi duhovniki moli: Bog je »poslal Svetega Duha v odpuščanje grehov« (Apostolom Jezus reče na veliko noč: "Prejmite Svetega Duha, komur grehe odpustite, so jim odpuščeni...")

• Deluje po sveti birmi, ko ga prejmemo kot v »paketu«, njegovi darovi so raznovrstni: modrost v zmedenosti sodobnega sveta, moč v šibkosti, svetovalec pri odločitvah, pogum za pričevanje (Peter in apostoli na binkošti). Ko v nas prebiva Sveti Duh, počasi dozorijo sadovi duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, čistost, blagost, dobrota, ...

Kaj naj storim, da bo Sveti Duh ponovno/z novo močjo deloval v mojem življenju?

Tu se spomnim na mojega starega očeta, ki je vedno molil v čast SD za modrost, pravilne odločitve! »Paket« Svetega Duha moram odpakirati!!! Jezus pravi, da naj PROSIMO: "Koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo."

Lahko moliš v srcu to molitev: "Oče, ti si poslal Svetega Duha, da prenovi moje življenje. Izlij ga ponovno v moje srce, danes,... Tvoj otrok sem, naj me Tvoj Sveti Duh prenovi, naj me vodi, tolaži, ozdravlja, opogumlja... naj mi vlije v srce tvoj mir, tvoje veselje, tvojo ljubezen."

19 Vedno in povsod

V največjem veselju in v največji stiski... je Gospod s teboj!
"Do neba so se vzpenjali, pogrezali v brezna..." on pa jih je rešil!
Slavim te, Gospod!