Nagovor 3. 7. 2022 14. nedelja med letom C

Nagovor 5. 6. 2022 Binkošti

Vera pomeni najgloblje odnose, odnose, iz katerih prejemamo življenje Boga samega. To, da si bil krščen in birman, pomeni, da je Oče v tvoje srce izlil svojo Ljubezen po Svetem Duhu. Zato lahko živiš iz te ljubezni, lahko živiš »po Duhu«, kot zapiše Pavel Rimljanom (Rim 8,9). Nasprotje tega življenja je življenje »po mesu«. Pomeni to, da živiš sam, iz svojih moči. Meso v tem primeru pomeni človekovo duševnost in telesnost, brez Duha Ljubezni. Vedno znova zdrsnem v življenje po mesu: živim iz svojih moči, delam sam, sebe hitro postavim v središče. Binkoštni praznik je torej priložnost, da ponovno zaživim »po Duhu«. Kajti Sveti Duh je Očetov dar vsem, ki zanj prosijo. Je Parakletos - Zagovornik, Branitelj, Tolažnik, Učitelj, je Sladki gost duše, … Danes, na binkošti in vedno je torej potrebno prositi za Svetega Duha, ki je Dar vseh darov. 

Nagovor 29. 5. 7. velikonočna 2022

Moje ovce poslušajo moj glas

Evangelij zate: »Moje ovce poslušajo moj glas.«

Vse je odvisno od tega, čigav glas poslušam: Glas pastirja, ki daje večno življenje - življenje, ki je Očetova Ljubezen, ali druge glasove. Ti so ponavadi zelo glasni, privlačni, obljubljajo, kaj vse lahko »postanem«. A na koncu me pustijo praznega, z bolečino v duši in z grenkobo v srcu. Glasovi »najemnikov«, ki zbežijo, ko pride volk. Gospod pa je dobri pastir (Jn 10,14), ki da življenje zame in zate. On je jagnje na prestolu (Raz 7,9), katerega kri je pobelila moje oblačilo; katerega ljubezen me je oprala vseh mojih grehov! Njegova Beseda me napolni z veseljem in Svetim Duhom (Apd 13,52) Koga bom torej poslušal? Katera beseda bo našla prostor v mojem srcu? Katera Beseda se širi po naši deželi (Apd 13,49)? To je odvisno od mene in tebe. 

3 velikonočna nedelja 2022

»Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je vstal.«

Človek, vsak človek, hoče živeti. Vendar je nepreklicno zaznamovan s strahom pred smrtjo. Zato beži pred smrtjo in išče življenje. To počne na tri načine: kopiči imetje, dokopati se hoče do moči in išče slavo - priznanje s strani drugih. A v vsem tem življenja ni …

Strah pred smrtjo, speč globoko nas, je epidemija Covida in vojna v bližnji Ukrajini ponovno prebudila. Navadili smo se živeti v udobju blaginje, v miru in duhovni plitvini. Tega ni več. Mi bi radi sicer »na staro«. A v postu smo slišali: »Staro je minilo, glejte, nastalo je novo!« Da, Bog dela vse novo!

Velika noč je Kristusov odgovor na naš največji strah. Kajti Kristus je vzljubil svoje in jim izkazal ljubezen do smrti - smrti na križu. Naša smrt, naš greh in naš grob torej niso več prostor, ki je ločen od Njega, ki je življenje in ljubezen. Greh je postal prostor Njegovega usmiljenja. Smrt in grob sta postala začetek novega življenja. Kakor je Kristusa obudil od mrtvih Sveti Duh - Očetova ljubezen, tako je isti Duh napolnil moje in tvoje krhko bitje z močjo vstajenja. Post smo začeli s pepelom, ker smo prah. Končujemo ga z ognjem Duha, ki oživlja. V vse naše noči vstopa Kristus kot luč, kot zvezda danica, ki ne zaide.

Žene so zbegane. Apostoli jim ne verjamejo, njihove besede se jim zdijo blebetanje. Peter se čudi. Ko bodo Jezusa srečali, ga ne bodo prepoznali …Da, počasi, počasi bomo tudi mi prepoznali, kje je Vstali vstopil v naše življenje.

Pokazalo se bo - v našem pogledu, v naših srečanjih, v stisku roke (po dveh letih!), v delu, v življenju … kje je kamen odvaljen tudi z mojega in tvojega groba - da sem bil osvobojen strahu zase in sem v moči Vstalega Gospoda dozorel za ljubezen. Tisto Ljubezen, ki »nikoli ne mine«. In ki jo ta svet, naš svet, še kako potrebuje! Blagoslovljeno veliko noč!

Nagovor 27. 3. 2022 4. postna nedelja C

Oče ne bo nehal čakati svojih sinov in Sin ne bo nehal iskati izgubljenih. Lahko si kot starejši sin - doma iz občutka dolžnosti, strahu, krivde; služiš Bogu in izpolnjuješ ukaze, vendar je zate gospodar, ne Oče. Morda pa si kot mlajši v srcu zavzel držo: »Daj mi, kar mi pripada« in »jaz vzamem in grem po svoje«. In si odkril, da razsipno življenje pusti dušo prazno in da je v tvojem srcu še ena lakota, ki ni lakota po kruhu, ampak lakota po Ljubezni. »Šel je vase …« Postni čas je dolga pot proti domu – a Ljubezen vidi daleč in Oče priteče naproti. Njegov objem in poljub ti vrača dostojanstvo sina, hčere. Prstan pomeni, da si spet dedič – vse, kar je moje, je tvoje! Sandali, da si svoboden: da greš na pot v Očetovi ljubezni, v zavesti, da imaš dom. Da, ni več potrebno živeti po starem!  Če je kdo v Kristusu je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo! To je zakrament spovedi – sprave. Jaz bom »vstal in šel k Očetu«, ker nočem živeti brez tistega ljubečega pogleda, brez objema in poljuba …  Ti?

Nagovor 20.03.2022 3. postna nedelja C

Želja Očeta je, da bi smokva = človek v vinogradu Božjega ljudstva obrodil sad. Ker sadu ni in ni, ker Sin že tri leta zaman skrbi za tega človeka, ga hrani z duhovno hrano in pijačo, mu naroči, da jo poseka. A Sin je prišel reševat, ne sodit: Pusti jo še letos…  Bog je potrpežljiv. Daje vse, skrbi in odpušča. A če sadu ni, če človek zavrača Njegovo skrb, ga čaka bridek konec.  Če Bog naredi 99%, bom jaz naredil moj 1%? To je moja svoboda in moja odgovornost. Moj DA. Znamenje, da Bog ni obupal nad mano. Bom zaman prejel toliko darov? Jožef in Marija sta oba izrekla svoj DA. Dala sta svoj 1%. In Oče je naredil čudovite svari! 

Luč, ki preoblikuje življenje

Očetova ljubezen je tista luč, ki preobrazi človeka. Sinov obraz zažari, celo obleka belo zasije. To je luč, ki prihaja od znotraj in prežari vse, prečisti vse, kot ogenj in peč, ki sta za Abrama znamenje Božje zaveze in obljube. Da, tudi zate in zame velja ta obljuba. V Očetovi Ljubezni se moje in tvoje življenje spremeni. Naša sterilnost je prostor, kjer se izkaže Njegova obljuba rodovitnosti – Abramu, meni in tebi. Iz sužnosti greva v svobodo, kot Mojzes. Iz spanja žalosti in zaprtosti kot Elija v srečanje z njim, ki je Nežnost in Ljubezen. Iz osamljenosti egoizma v občestvo ljubezni. To je postni čas - čas milosti: da naše bedno telo, ubogo človeško bitje preobrazi Njegova luč in ljubezen in postane podobno telesu njegovega veličastva. Postni čas ima cilj: moje in tvoje VSTAJENJE!!!

Bitka za življenje ... Nagovor - 1. postna 6. 3. 2022

Hudič je zavisten: ne privošči ti, da bi živel kot ljubljeni sin Očeta, poln njegove Ljubezni = Svetega Duha. Hudič je diabolos: želi te za vsako ceno ločiti od njega, ker te ima potem v svoji mreži: ti postaneš središče sveta. In vse – da - vse mora služiti tebi: stvari (kruh, kamni, denar, …), osebe (mož, žena, otroci, prijatelji, …) in celo Bog te mora ubogati. Jezus, svoboden Sin Očeta pa skušnjave prepozna in jih zavrne v samem začetku. Njegov ščit je Božja beseda: »Pisano je : Človek ne živi samo do kruha.« Živi tudi od kruha, a ta kruh je Očetov dar. Živi od odnosov, ko v sočloveku prepozna brata. Živi od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust: ker je beseda ljubezni. Beseda življenja!

Ta ljubezen boli ...

Jaz sam nisem usmiljen. Sam iz svojih moči nikoli ne bom ljubil sovražnikov… Vendar… obstaja nek »pa«. Tvoj »pa«, Jezus, Sin Najvišjega. Sin Očeta… Namenjen je tistim, ki te res želijo poslušati. Tistim, ki so izkusili Očetovo usmiljenje, ki se ne konča. Tistim, ki so spoznali Ljubezen, ki v sovražniku vidi brata, v preklinjevalcu ranjenega, v hudobnežu prestrašenega. Tisti, ki tolčejo, ravnajo grdo z drugim, tisti, ki jemljejo in zahtevajo nazaj, so v resnici ljudje, ki niso spoznali Ljubezni. In kje naj jo spoznajo, če ne tudi preko tebe? Da, ampak taka ljubezen boli, boš rekel. Da, seveda boli. Vendar ne odneha. Ne računa. Ker ni naša, moja, tvoja. Je Njegova. Je Božja. Skrita v Jezusovem »pa«.

Nagovor - 5. nedelja med letom

Petrov neuspeh pri ribolovu rani njegov ponos. Jezusovo vabilo naj odrine na globoko in poskusi ponovno je skregano z zdravo pametjo. Ko človek stori nekaj v goli veri - »na Tvojo besedo«, se zgodi čudež polnih mrež. Kajti tisti, ki v čolnu govori, je Sveti. Ko začneš računati nanj, ko se zaneseš na Boga, je to začetek resnične rodovitnosti. Naša grešnost ne prepreči delovanja Božje milosti v našem življenju. Prepreči jo samozadostnost. Trikrat »Sveti« Gospod, Bog nad vojskami očisti prerokove ustnice. Izaija je očiščen za svoje poslanstvo. Jezus Petru reče: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi!« Da grešnik sem. A v zavesti, da moja rodovitnost ni odvisna ne od moje ne-sposobnosti, ampak od Tvoje milosti, Gospod, lahko rečem: »Tukaj sem, pošlji mene!« Ker se zanesem nate.

10 4 navadna nedelja

Nazarečani v Jezusu niso zmogli videti nič več kot tesarjevega sina. Ostali so v svojih predstavah in zavrgli luč. Prejasno je zasvetila in je motila. Nevarnost – tudi za nas kristjane – je, da življenje, »sploščim«: da ni več prostora za Boga, ki vstopa. Da je vse samo horizontala: odnosi med nami, dinamike, psihologija, … Da je tudi vera zgolj še ena od stvari, ki so na izbiro. Da nič več ne preseneča, da se ničemur več ne čudim. In, najhujše: da ne opazim Gospoda, ki prihaja v moje življenje, da ga ne sprejmem in »gre dalje«. Ker gre dalje On, ki je prišel, da me reši! Da, v to mojo vsakdanjost prihaja Kristus. In gorje meni, če vidim samo tesarjevega sina! Bom danes dovolil, da Gospod postavi pod vprašaj moje življenje, moje predstave, bom dovolil, da njegova luč sveti, čeprav me moti?

Nagovor 23.1.2022 - 3. nedelja med letom - nedelja Božje besede

Jezusova beseda je polna Svetega Duha. Zato ima v sebi moč, da se dotakne src, da prinese veselje ubogim, jetnikom prostost, slepim odpre oči, zatiranim da svobodo. Je beseda, ob kateri ljudstvo joka od ganjenosti (1. berilo). On sam je Beseda, ki vrača smisel mojemu in tvojemu življenju. Zato - beri Sveto pismo! Ker je Božja beseda, ki bo napolnila tvoje srce, ga ozdravila, posvetila v temo. Ker bo hranila večno življenje, ki si ga s krstom prejel in dalo, da v tebi klije, raste in zori! Beri ga po koščkih, kot ješ dober domač kruh … in ne boš ostal lačen!

Nedelja Božje besede nas vabi k temu. On, po tej močni Besedi, »vse dela novo!«

Nagovor 16.1. - 2. nedelja med letom

»Jezus jim je rekel: »Napolnite vrče z vodo!« In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini!« In nesli so mu.«

Človek je ustvarjen za ljubezen in radost. Vendar je človeštvo podobno ženi, ki je zapustila svojega ljubečega moža. Sedaj je Zapuščena in Osamljena (Iz 62,4). Bog pa ostaja zvesti ženin in jo vabi k obnovljeni ljubezni. Jezusov čudež v Kani Galilejski je začetek »ure«, ko bo ljubezen spet obnovljena; ko bo človek spet obhajal »svatbo« z Bogom.  Kaj so moji in tvoji korali k tej obnovljeni ljubezni? Prvič: priznati, da nimam vina – nimam veselja, ljubezni, življenjske radosti. Drugič: poslušati Njega, ki je ženin in je prišla »njegova ura« ko nam podari svojo ljubezen in življenje in nas popelje kot svoje učence na svatbo k Očetu. Tretjič: Storiti, kot on reče: napolniti človeško praznino s hrepenenjem in zajeti – za vino – za radost bo poskrbel on!

Nagovor - 9.1.2022 - Jezusov krst

Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«

Oče razglasi Jezusa za svojega ljubljenega Sina. On, ki se postavi v vrsto skupaj z grešniki, bo vzel nase človeško naravo in jo »krstil s Svetim Duhom« - potopil jo bo v Ljubezen Očeta in Sina. Štirje simboli govorijo o tem delovanju Svetega Duha: Voda pomeni novo rojstvo, saj v Svetem Duhu, ki je živa voda, prejmemo novo življenje. Ogenj razsvetli in očiščuje. Livarjev ogenj prečisti rudo, izloči žlindro, da ostane zlato. Sveti Duh ima preoblikujočo moč v življenju krščenih. Golob po potopu naznanja, da je na zemlji spet možno življenje: Sveti Duh se spusti in počiva v očiščenih srcih krščencev. Maziljenje z oljem – krizmo označuje, kako Sveti Duh napolni Jezusa in ga mazili za »Kristusa = Maziljenca«. Naša človeška narava je torej prenovljena, očiščena, naseljena in maziljena z Ljubeznijo. Od krsta naprej Oče izreka nad nami besede: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«