sobota, 25. april 2020

Da bi hodili v luči ... Besede in Kruha življenja - 3. velikonočna nedelja

Da bi mi hodili v luči ... Besede in Kruha življenja

»Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« To je prošnja učencev, ki se, razočarana, jezna in žalostna odpravita iz Jeruzalema stran. Vendar sta jo sposobna izreči šele takrat, ko izpovesta svojo žalost Jezusu in poslušata njegovo Besedo, ki v njunih srcih vžge plamen upanja. Kajti … njuna pot je postala beg: »Mi pa smo upali, da je on tisti …« Pot v Emavs je beg od težkega, bolečega, beg od poraza in neuspeha. Takšne so postale tudi naše poti. Takšno je postalo življenje zahodne civilizacije, ki je skušala utišati bolečino z videzom in naglico ter zgradila lažne gotovosti na uspešnosti in zaslužku (papež Frančišek, 27.3.). Lukova pripoved o Emavških učencih pa je pripoved o UPANJU! Ni ti potrebno, da bežiš pred bolečino. Ni potrebno, da si še naprej poslušen načinu življenja, ki smo ga sprejeli. Sedaj ekonomisti, politiki, vsi, … razmišljajo, modrujejo: Kaj je potrebno spremeniti? Kakšno vlogo imamo pri tem kristjani? Da ne iščemo rešitve sami, iz svojih moči, ampak skupaj z Gospodom. Kajti nihče se ne bo rešil – sam! Seveda je prihodnost v naših rokah. A prav pot dveh učencev nam lahko pomaga razumeti, kako bomo prave rešitve našli samo skupaj z Gospodom in brati. Pri tem nam lahko pomagajo koraki, ki jih naredimo tudi pri vsaki sveti maši! Naj postanejo tvoji in … beg se bo spremenil v romanje: 

 1. Dovoli da te obišče Gospodova ljubezen! 
 Kati On … ljubi nas in naš svet bolj kot mi. To je prva stvar, ki jo začutita tudi razočarana učenca. Vstali Jezus se jima približa in hodi z njima. Jezus hodi z njima v njuni smeri, tudi če je napačna! Sprašuje ju in posluša. Posluša ju, da povesta »njuno varianto« tega, kar se je zgodilo. Ne vsiljuje jima takoj svojega pogleda. Posluša. Zanimivo, imata vse informacije o Jezusovi smrti. Slišala sta tudi oznanilo o vstajenju, o tem, da on živi, a ne verujeta. Jezus ju posluša do konca. Sliši ju zares: sliši njuno razočaranje: »Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael.« Strah in žalost sta zaprla njuni oči, da ne prepoznata Gospoda. Pomembno je, da tudi mi pripovedujemo Gospodu o svojih neuspehih, porazih, razočaranjih. Da mu izpovemo svoje stiske. Da, tudi svoje grehe! To naredimo zato na začetku vsake maše! 

 2. Poslušaj ga… kajti njegova Beseda vžge upanje v tvojem srcu! 
Nikomur ni več do tebe, kot Gospodu! Zato ti govori svojo Besedo. Potem, ko je on poslušal tebe, poslušaj ti njega! On, Vstali-križani je šel skozi smrt zate in zame. Ni nas rešil smrti, rešil nas je v smrti. On je premagal smrt! Šele tvoje vstajenje, Jezus, nam pokaže resnično vrednost tvojega križa in trpljenja! Mi vidimo v križu konec, poraz, smrt. Ti pa praviš: Moj križ je bil pot skozi bolečino smrti v slavo, k Očetu! (Lk 24,26) Prav s križem sem vas jaz odkupil. Vaše življenje, ki ste ga podedovali od očetov, je bilo prazno. Bili ste sužnji smrti in greha, a jaz sem šel v podzemlje – v kraljestvo smrti in vas odkupil s svojo dragoceno krvjo! (prim. 1Pt 1,18-19) Gospodove Besede nam odpirajo razum, da moremo razumeti Božjo modrost. Če sedaj ne moreš razumeti težkih stvari, ki so se ti zgodile, ali se i morda še dogajajo, vedi, da je prav tam, v teh stvareh deluje moč Vstalega Kristusa! Zato je v prvem delu maše središče obed Besede (besedno bogoslužje). Božja beseda je hrana za naš razum, ki potrebuje razlage. Naša vprašanja potrebujejo odgovore. In če se odločimo, da ga bomo poslušali, bomo izkusili to, kar sta učenca: »Ali najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?« Božja beseda ne daje nujno »receptov«, vedno pa razsvetli naš razum in ogreje naše srce! Vžge upanje! Jezus je vstal in živi z nami. On nas posluša in nam nato govori, da bi se naučili na naše življenje gledati v njegovi luči. 

3. Povabi ga za mizo, k sebi … in razodel se ti bo kot Kruh življenja! 
»On pa se je delal, kakor da gre dalje.« Gospod, kako spoštuješ mojo svobodo! Ne boš se vsiljeval, niti ne ponujal. Prebudiš žejo in lakoto po resnični hrani, potem pa pustiš, da se odločim sam. Da te povabim … »Ne hodi dalje«, ti rečem danes. Kot učenca te tudi jaz silim: »Ostani z nami, kajti mrači se …« Ostani z mano, ker si luč, ker … potem ne bo noči! Zanimivo je, da je 40 dni od vstajenja do vnebohoda v Lukovem evangeliju en sam dan – da, ker je Gospod z nami, ni več noči. Sije »tista zvezda danica, ki nikoli ne zaide - Kristus!« (hvalnica velikonočni sveči). In ko ga povabiš, se ti razodene! 
Gospod vstopi k nam, sede za mizo, vzame kruh, blagoslovi, razlomi, in nam ga da. Kruh je šel skozi veliko noč: pšenica je bila omlatena, zrnje prevejano in zmleto, moka presejana, zgnetena in spečena. Šele sedaj zadiši, o, kako zadiši … po domu! Po domu, kjer je prostor za vse otroke, kjer je kruha za vse! 
Drugi osrednji del maše je obed Kruha (evharistično bogoslužje). Gospod vzame naše življenje s hvaležnostjo in ga posveti. Sveti Duh ga spremeni: naše življenje in delo (sad zemlje/trte in dela človeških rok) napolni Življenje Boga samega (zoe). Vse naše strtosti in razlomljenosti dobijo smisel. Razodene se smisel našega obstoja: da bi nekomu postali vsakdanji kruh. Za to smo ustvarjeni: da bi za nekoga postali Dar ljubezni. Papež Frančišek piše mladim, a vprašanje je namenjeno vsem: Ne sprašuj se samo kdo si, vprašaj se: Za koga sem jaz? Da, življenje te melje, a ne zato, da te uniči, ampak da te naredi za dar ljubezni za druge: za okusen, dišeč kruh, ki ne bo nasitil samo telesa, ampak srce! 

4. Vrni se v Jeruzalem – v kraj daritve – in tam postani hrana za druge! 
»Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem, kjer sta našla enajstere in tiste, ki so bili z njimi.« Tudi onadva jim povesta svojo zgodbo, kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha. Da, po tem te bodo prepoznali: ko bo tvoje življenje kruh, razlomljen za druge. To je odgovor na vse krize človeštva, odgovor, ki so ga dajali kristjani vseh časov: ko so postali hrana ljubezni za brate in sestre.

petek, 10. april 2020

Kratka misel - veliki petek - Tomaž Kete

Drevo življenja


Na tram sramote smo pribili
roke, ki so lomile Kruh življenja
in dale piti nam iz keliha to kri,
ki teče zdaj po lesu mrtvem,

da spere zlo in greh in smrti strup.
Ta bil preklet je, zdaj drevo življenja
je postal in z njega sad se daje nam –
zdravilo za vse udarce naše in laži.

Te tvoje noge, Jezus, smo pribili
ustavil se je tvoj korak, tako se zdi,
a tu, na križu nam pokažeš Pot naprej,

k Očetu, ki trpi s teboj in vsemi,
ki vedo, kako skelijo žeblji … in nikdar več
ne bomo sami v bolečini, v njej boš Ti!

ponedeljek, 6. april 2020

Šest dni pred veliko nočjo ali Pogum za ljubezen


  • Ko smrt organizira svoj napad na Življenje ...

Šest dni pred veliko nočjo - pasho (prehodom) gre Jezus v Betanijo. Okrog njega se oža zanka smrti: Judovski voditelji načrtujejo njegovo smrt. To jim še ni dovolj: sklenejo, da bodo umorili tudi od mrtvih obujenega Lazarja - pričo Življenja. Tudi Juda bo hitro preračunal, kako lahko zasluži in se okoristi pod etiketo skrbi za reveže. Zdi se, da ni več izhoda ... In v resnici Jezus ne išče izhoda, ampak bo pokazal prehod: sredi smrti se bo razodel kot Ljubezen in Življenje.

  • Gospod Življenja sede za mizo s prijatelji ...
Jezus je v Betaniji sprejet. Marta kot vedno streže - a sedaj že sluti, da bodo tudi njene kuharske spretnosti že vključene v Večerjo vseh večerij, ko bo zadišalo po Kruhu življenja. Lazar sede z Jezusom h gostiji življenja. Vse ima svoje mesto ... a v bistvo gre spet Marija. Ona, ki najgloblje izkuša Gospodovo ljubezen, želi odgovoriti z dejanjem ljubezni, ki ne računa več. Ljubezni, ki pretirava v vseh pogledih, ki je potratna. Celoletni zaslužek je potreben za funt (327,45g) pristne narde, olja, iztisnjenega iz koreninic narde, ki uspeva v Himalaji na 5000 metrih nadmorske višine. Da, ta vonj, ki je vonj ljubezni prihaja od daleč in z visokega. Je Ljubezen, ki prihaja od Očeta, ki je mi nimamo, če nas ne obišče. Marija mazili noge Živega, tistega, ki bo šel čez štiri dni v smrt zato, da stre verige smrti. Briše mu jih z lasni svoje glave. Gesta bližine in intimne ljubeni: "Moj ljubi je moj in jaz sem njegova ... Moja narda daje svoj vonj" (Vp 2,16; 1,12). Cerkev - mi - smo v teh dneh povabljeni k tej gesti, ki ne bo pozabljena! 
  • Za mizo s teboj ... in tvojimi ...
Morda je letošnja velika noč taka prav zato, da bi Gospod lahko prišel in jo obhajal z mano, s tabo. Doma. Da. Betanija je lahko pri tebi in meni doma. V tvojem in mojem domu. Kako?
    • Tako da sprejmeš Gospodovo "noro" ljubezen: on bo strta posoda dišavnega olja, da nate izlije soje življenje. Da paziš nja njeove obiske, besede, v jutrih, večerih, sredi dneva, tudi ponoči ...
    • Tako da dovoliš da se tvoj dom napolni z vonjem njegove ljubezni: v pogledih, besedah, v tem, kako si s tvojimi skupaj ... v dejanjih, ko ne preračunavaš več, kaj bo ostalo zate...
    • Tako, da opaziš uboge, ki jih imamo vedno med seboj, samo vidimo ji ne. V njih je Kristus! Morda ni potrebno veliko - telefonski klic, sosedska pomoč, beseda oprosti po dolgem času zamere, pogled v oči, ki že dolgo čakajo, da bi jih nekdo videl ... in v njih prepoznal oči Božjega sina in hčere ...

Tako se zgodi velika noč - veliki prehod: ko namesto strahu pred smrtjo zmaga pogum za Ljubezen ...






četrtek, 2. april 2020

Pretresljivo, če vzamem zares: moj greh = kraj razodetja Boga!!!

Ta teden pri bogoslužju beremo 8. poglavje Janezovega evangelija. Dogaja se v templju in se začne s smrtno obsodbo žene, ki so jo zasačili v prešuštvovanju in jo pismuki in farizeji hočejo kamenjati. Začne se dolgo soočene med Jezusom in Judi in vse se vrti okrog tega, kdo je Jezus. 

Kajti, kdor ostane v njegovi besedi, bo spoznal resnico, ki ga bo osvobodila. Resnica ni teoretičen, filozofski pojem, ampak je resničnost: je Sin, ki je prišel razodet Očetovo ljubezen in nas je prišel rešit. "Ker smo grešniki, našega greha ne skrivajmo, ampak ga odkrijmo kot kraj odpuščanja in najglobljega spoznanja sebe in Boga" (S. Fausti).

Obljuba, dana Abrahamu (berilo + psalm"Jaz sem", ki spominja na Božje razodetje Mojzesu v gorečem grmu (2 Mz 3,14). Razodene se tudi religiozni človek - človek, ki bi rad velliko storil a Boga, a sam, ker hoče zaslužiti nagrado... Judje sprva verujejo Jezusu, a ne v Jezusa - na koncu pograbijo kamenje, da bi ga vrgli vanj (smrtna kazen za bogokletnika Jezusa!).
Jezs un grešnica: Ljubljana - Žale
danes), da bo oče mnogih narodov, se dokončno uresničuje v Jezusu. Smo tik pred veliko nočjo, tik pred trpljenjem, smrtjo in vstajenjem, kjer bo Jezus razodel, da je Božji Sin in da je Bog Oče, ki ljubi brezogojno. Tisti, ki mislijo, da Boga poznajo, Jezusu očitajo, da ima demona, ker se dela Boga. Na višku konflikta se Jezus razodene kot Ime:

Koliko kristjanov ima še vedno religiozno podobo o Bogu, ki kaznuje grešnike, ki sankcionira vse, ki ravnajo proti pravilom religije, ki delajo vse po zakonu, a v resnici ubijajo - ženo grešnico in Sina ... !

Morda pa je ta teden namenjen prav temu, da se zagrabim Jezusove besede (v. 31. 51) in ostanem v njej, in ne v svojih predstavah, kako bi življenje moralo biti, kakšni bi morali biti drugi in kakšen bi moral biti jaz, ampak preprosto sprejeti, da je prav moj greh prostor, kjer se k meni sklanja Kristus. V njem se meni razodeva "Jaz sem" kot Oče: "Jaz sem, ki te ljubim prav tam, v tvojem grehu, v tvojih navzkrižjih in zavozlanih situacijah, da te rešim! 

Vaja: preberi ta teden večkrat 8. poglavje Janezovega evangelija (za mirno spanje/za začetek dneva/za premor med delom). To bo tvoja priprava na spoved in na Veliki teden. V nedeljo boš lahko rekel tudi zase, za tvoje življenje, tvoj dom, tvoje odnose: "Blagoslovljen, ki prihaja vimenu Gospodovem!"