Na tram sramote smo pribili
roke, ki so lomile Kruh življenja
in dale piti nam iz keliha to kri,
ki teče zdaj po lesu mrtvem,
da spere zlo in greh in smrti strup.
Ta bil preklet je, zdaj drevo življenja
je postal in z njega sad se daje nam –
zdravilo za vse udarce naše in laži.
Te tvoje noge, Jezus, smo pribili
ustavil se je tvoj korak, tako se zdi,
a tu, na križu nam pokažeš Pot naprej,
k Očetu, ki trpi s teboj in vsemi,
ki vedo, kako skelijo žeblji … in nikdar več
ne bomo sami v bolečini, v njej boš Ti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar