20-26 Odpri mi oči srca

Pri birmi sem bil v petem razredu in vse kar sem vedel o Svetem Duhu je, da je nekako povezan z golobi. In ker nisem imel preveč rad golobov, tudi do Svetega Duha nisem imel posebno naklonjenega odnosa. Poleg tega so moj birmanski dan zagrenili še sorodniki, ki so mi za ta praznilni dan zrihtali BELE ČEVLJE (!!!), in s starši sem se skregal, ker jih nisem hotel obuti.

Dosti bolj so mi bili všeč plameni. Ogenj je bil za nas fante, ki smo skrivaj kurili ognje ob potoku v gmajni nad vasjo, seveda dosti bolj zanimiva zadeva. In skrivnostna... In ob vsem potrebnem in nepotrebnem je ostalo v meni od dneva birme nekaj tega, skrivnostnega, nenavadnega. In če se sedaj spominjam za nazaj, lahko rečem, da je Bog počasi postajal zame Nekdo, skrivnostni Ti, ki je počasi vstopal v moje življenje.

Zakaj to pripovedujem? Ker nas želi Bog po Svetem Duhu peljati v to skrivnostno, vseobsegajoče, globoko in intimno srečanje z Njim.

Sveti Duh nas vodi v osebno srečanje z Bogom.

Kajti to srečanje ODPIRA naše notranje OČI, oči vere. Telesna slepota je huda. Poskusimo za trenutek zapreti oči. Kako bi se naše življenje spremenilo, če bi od tega trenutka naprej ne videl več? Ampak duhovna slepota je še hujša. Slepota, ko ne poznam Boga, ko ne poznam njegove ljubezni.

Lahko je to navajenost, površnost v veri, vera, ki nima nič z mojim življenjem... Farizeji pozanjo Boga, ampak razumsko, formalno. Sleporojeni počasi spoznava Jezusa iz svoje osebne izkušnje. In to je delo Svetega Duha. To je »maziljenje« - v prvem berilu smo brali o maziljenju kralja Davida. Nekaj, kar neizbrisno zaznamuje moje življenje, kar se me globoko dotakne, kar je »pečat« Boga na moje srce.

Sveti Duh je notranja luč, ki nam odpira oči vere. To je plamen, ki razsvetli našo notranjost. Sleporojeni počasi spoznava, kdo je Jezus. Najprej ga imenuje »človek«, nato »prerok«, končno »Gospod« in izrazi svojo vero vanj tako, da se pred njim pokloni do tal. Ko Jezus obljublja Svetega Duha, pravi: »On vas bo vodil v vso resnico.« In resnico o Bogu odkrijemo v osebni izkušnji. In prav to je v največ primerih znamenje, da smo res prejeli Svetega Duha: nov, živ odnos z Bogom. »Nekdaj ste bili tema, zdaj pa ste luč v Gospodu.«

Še ena podoba/izkušnja, ki bi jo lahko povezal s Svetim Duhom. Rad sem hodil v naravo. Na rob Trnovske planote, kamor smo večkrat povzpeli, sem v višjih razredih osemletke začel zahajati tudi sam. Posebej mi je bilo všeč, ko sem se v burji skril v zavetje skal pod borovim gozdom, strmel v dolino in doživljal moč vetra. Na neka način se mi je razodeval skrivnostni Bog, močni Bog, ki te prevzame vsega, ki te pretrese do korenin, ki odpihne vse maske, ostaneš samo ti, bistvo, to, kar v resnici si. Bog, pred katerim se ne moreš skrivati, vihar, ki te popolnoma prevzame.

Sveti Duh prenavlja naše življenje, našo vsakdanjost. Kako?

Sveti Duh nam bo pomagal, da tudi »živimo kot otroci luči«:

• Vodi nas od videza k bistvu: »Človek vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce.« Naše najgloblje bistvo je, da smo Božji ljubljeni otroci. O tem smo razmišljali že pri zakramentu krsta. Sveti Duh v nas kliče »Abba«, Oče. »Sam Duh pričuje našemu Duhu, da smo Božji otroci.« Hoče, da globoko v sebi to čutimo in izkusimo: otrok mora izkusiti ljubezen staršev (niso dovolj igrače, hrana, žepnina!) "Božja ljubezen je izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan" (Rim5,5).

• Sveti Duh iz nas dela eno telo, skupnost bratov in sester (samo v besedah!?) Deluje v evharistiji, ko nas napravlja za eno skrivnostjo Jezusovo telo (evharistična molitev).

• Sveti Duh daje moč za odpuščanje: ko ne moremo odpustiti, kličimo ga! Deluje v spovedi: v odvezi duhovniki moli: Bog je »poslal Svetega Duha v odpuščanje grehov« (Apostolom Jezus reče na veliko noč: "Prejmite Svetega Duha, komur grehe odpustite, so jim odpuščeni...")

• Deluje po sveti birmi, ko ga prejmemo kot v »paketu«, njegovi darovi so raznovrstni: modrost v zmedenosti sodobnega sveta, moč v šibkosti, svetovalec pri odločitvah, pogum za pričevanje (Peter in apostoli na binkošti). Ko v nas prebiva Sveti Duh, počasi dozorijo sadovi duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, čistost, blagost, dobrota, ...

Kaj naj storim, da bo Sveti Duh ponovno/z novo močjo deloval v mojem življenju?

Tu se spomnim na mojega starega očeta, ki je vedno molil v čast SD za modrost, pravilne odločitve! »Paket« Svetega Duha moram odpakirati!!! Jezus pravi, da naj PROSIMO: "Koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo."

Lahko moliš v srcu to molitev: "Oče, ti si poslal Svetega Duha, da prenovi moje življenje. Izlij ga ponovno v moje srce, danes,... Tvoj otrok sem, naj me Tvoj Sveti Duh prenovi, naj me vodi, tolaži, ozdravlja, opogumlja... naj mi vlije v srce tvoj mir, tvoje veselje, tvojo ljubezen."