sobota, 25. november 2017

6 sadov Besede, ki deluje v srcu tistega, ki veruje - 6: Božje kraljestvo



Ko sem bil v osnovni šoli, doma nismo imeli televizije. Zato sem veliko bral. Spomnim pa se, kako smo na srečanju sorodnikov imeli piknik na obronkih gozdička. Prav tisti večer je bilo finale svetovnega prvenstva v nogometu. Tja pod krošnje hrastov so napeljali elektriko in na mizico postavili televizor. Skupaj smo gledali finale svetovnega prvenstva. To je bil zame poseben dogodek! Skupaj smo spremljali nekaj velikega, pomembnega in to na barvnem televizorju! Zadnja nedelja v bogoslužnem letu nam postavlja pred oči cilj našega življenja. Je kot vrhunec prvenstva, veliki finale.
Ko sem se pogovarjal z mladimi, kako vidijo svojo prihodnost, niso bili optimistični. Kam gre ta naš svet? Najbrž tudi marsikdo izmed nas najde več razlogov za zaskrbljenost, kot za optimizem. Nasprotje te zaskrbljenosti je vedno večja apatija, umik, pozaba. Najlažje se je odklopiti iz resničnosti in zbežati v virtualno. Sodobna tehnika z internetom in pametnimi telefoni to zelo dobro omogoča. Kristjan pa je izzvan k tretji drži: drži zaupanja. Da, zaupanja, da Bog vodi zgodovino kljub vsemu zlu in kaosu, da on skrbi za človeštvo. In ta drža ne vodi v beg, v lažno tolažbo »saj bo bolje«, ampak v odgovorno sodelovanje z Božjim načrtom. Če ima Bog načrt rešiti svet, da pripeljati do srečnega konca, pa tega ne bo storil brez ljudi. Kajti hoče nas imeti za sodelavce, za partnerje.
In prav o tem govori Božja beseda zadnje nedelje cerkvenega leta, ki postavi pred nas dve podobi Boga: pastirja in sodnika. Najprej pastirja, ki v nasprotju s pastirji - voditelji in velikaši, ki jih prerok Ezékiel ostro obsodi, ne skrbi zase, ampak za ovce. Pastirja, ki izgubljene poišče, razkropljene in razgnane zbere okrog sebe, ki polomljene obveže, ki bolne okrepča, ki zdrave in krepke obvaruje. Bog kraljuje tako, da skrbi za male - to je njegovo kraljestvo! Druga podoba, ki jo naslika pred nami Beseda, je podoba sodnika, ki loči. Na desno stran ovce - to so tisti, ki so v malem prepoznali brata in sestro; ki so lačnega nasitili, žejnemu dali piti, tujca sprejeli, nagega oblekli, bolnega obiskali, prišli k jetniku. Na levi strani so kozli: močni in trmasti, tisti, ki niso prepoznali Boga v malih, ampak so jih izkoristili.
Vprašanje, ki samodejno zazveni pa je: Kje bi se rad znašel ti? Znaš prepoznati Gospoda sedaj? Kajti sodba se piše sedaj, z dejanji vsakega dne. Ob končni sodbi se bo samo razodelo, kar živimo sedaj. Njegovo kraljestvo je tukaj, med nami, če ga znamo sprejeti. Če mu prisluhnem z vsem srcem, se v meni rodi zaupanje in odgovornost. Namesto strahu in zaskrbljenosti, zaupanje v Pastirja, ki je dal življenje za ovce. Namesto samopašnosti, skrb za male. Namesto brezbrižnosti - odgovornost za to, kar mi je zaupano. Kajti Gospod računa nate in veliki finale se odloča sedaj!

Ni komentarjev: