Post 2020: Kako živeti iz daru, ki smo ga prejeli - 2
Nekega
zimskega popoldneva sem (ustrezno opremljen) se odpravil proti vrhu Rodice. Do
tam sega sedaj naša župnija. Kašni pogledi! Triglav in
Bohinj na sever, nepregledno gričevje proti jugu, vse do Snežnika. In sonce,
vedno nižje, ki ob zahodu pordeči zasnežene vrhove! Gladina morja zagori v
njegovi oranžni svetlobi, globoko spodaj so že v mraku naše doline. Čudovita
lepota, ki da slutiti Lepoto tistega, ki se tako nevsiljivo skrije za čudovit
prizor, da bi gledal in gledal in … bil z Njim!
V
življenju so nam podarjeni trenutki, ko
vse zagledamo v novi luči. V lepoti, ki je že položena v vse stvari, a jo
je zlo »načelo«. Takrat za trenutek zremo Lepoto, ki bo nekoč zažarela za
vedno. To razodetje so doživeli Peter, Jakob in Janez na gori Tabor, kjer so
videli Jezusov obraz in oblačila v sijaju vstajenja. To
razodetje je doživel Abram, ko je po dolgih letih sledenja Glasu, ki je rekel: »Pojdi…«, doživel uresničenje obljube.
Ker Bog ne razočara. To je izkusil Pavel, ki se je odzval na Kristusov sveti klic.
Če
nas je prva postna nedelja učila razkrinkati glas skušnjavca, se mu upreti z
Božjo besedo ter poslušati Sina, nas
druga vabi, da odkrijemo lepoto obljube,
h kateri Bog kliče vsakega človeka. Ta obljuba, dana Abramu, nam je
razkrita in podarjena v Kristusu.
Njegov obraz, ki je zasijal kot sonce,
in njegova oblačila, ki so postala bela kakor luč, so sijaj vstajenja, sijaj novega človeka, ki že prebiva v nas! Pri krstu je Bog očistil našo podobo,
ki jo je umazal greh, da je zažarela spet v njegovi luči. Prejeli smo belo oblačilo, znamenje dostojanstva in
nesmrtnosti – oblekli smo Kristusa! Ker pa nas življenje hitro spelje vsaj
malček v staro grešnost, je post čast milosti, ko se očiščujemo in se
dopolnjuje v nas odrešeni človek.
Kaj pomeni biti
odrešen človek? Kako se naše življenje spremeni, ko odgovorimo na Božji klic?
·
DRUGAČEN.
Ko odgovoriš na klic, si upaš biti
drugačen. Stopiti iz množice, nehati ubogati
zahteve kulture, v katero smo potopljeni, okolice, ki nam določa merila, celo
družine, ki je dar, velikokrat pa tudi ujetost! Povzpeti se s Kristusom na
goro, da bi bolje videli. Bog je Abramu rekel: Pojdi iz … dežele, rodbine in
družine in ga popeljal na pot v neznano: v deželo, ki ti jo bom pokazal!« On ima res smisel za humor!
·
LJUBLJEN
in LEP. Tvoja istovetnost ne prihaja
od drugih, ampak od Boga:
»Ti si moj ljubljeni sin, nad katerim
imam veselje!« (prim. Mt 17,5). Ko veruješ Očetovemu glasu in te odene
svetloba Duha, zasiješ v resnični lepoti Sina. Ne dovoli, da drugi določajo,
koliko si vreden! Edini, ki ima tu besedo, je on, ki te je poklical po imenu,
preden si se rodil! Abrahamu Bog spremeni
ime. Mladega Timoteja Pavel iz ječe opogumlja, da se opre na Božjo moč in
se spomni svetega klica: Ni te izbral
zaradi tvojih zaslug. On te je
poklical ker se je tako odločil v svoji
milosti! Ko veš, čigav si, te ni več toliko strah, kaj bodo rekli drugi!
· RODOVITEN. Poklican si, da bi postal
rodoviten:
bodisi na poti poročenega – družinskega življenja
ali na poti Bogu posvečenega
življenja. To velja posebej za mlade, ki so pred pomembnimi odločitvami. Tam,
kjer ni možnosti za življenje, Bog obljublja eksplozijo življenja! Abram je bil
nerodovitni mož sterilne žene. Sedaj je Abraham, oče narodov! Jezus na gori pokaže učencem predokus vstajenja zato, da se ne bi ustrašili trpljenja in smrti,
skozi katero bo šel. A ne zato, da propade. Zato, da razodene moč Božjega življenja in vsem podari nesmrtnost! Samo če pšenično zrno v zemlji umre, obrodi obilo sadu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar