nedelja, 24. februar 2008

10-16 Ko pustim, da se Bog "vmeša" v moje življenje

Post je čas, ko se odpravimo proti izviru. Zakramenti: lahko ostane samo še suha struga: »imamo jih«, a ne pijemo iz njih, voda se je izgubila, ni več svežine, ni več življenja.

Prvi in osnovni zakrament je krst. Morda danes ni več tako razvidno, kaj krst pomeni: krščujemo otroke, krščujemo velikokrat iz tradicije, skrbi za otroka... Današnja berila nas peljejo h globljemu razumevanju:

Božja odločitev za človeka

· Na začetku poti je Božji KLIC: Pojdi iz svoje dežele (Abraham): Bog kliče po imenu (otroku damo ime, katehumeni so si spremenili in privzeli krščansko ime) V krstu smo vstopili v oseben/poseben odnos z Bogom, oziroma, je on stopil v poseben odnos z nami. Pozna nas po imenu. Kliče nas. Ve, kje smo, ve za našo izgubljenost, za našo ranjenost, za našo grešnost. Ve, če nas uklepa civilizacija (kot Abrahama), v kateri živimo, če bi radi stopili preko okvirov in stopili v avanturo življenja, v pustolovščino vere, na pot...

· Na začetku poti je zastonjska Božja izvolitev: Božja odločitev, da nas odreši, da nas izvoli: »Bog nas je namreč odrešil in poklical s svetim klicem ne zaradi naših del, temveč zaradi svojega sklepa in milosti.

Človekova odločitev za Boga = vera

Krst je milost (= zastonjski dar), vendar moramo na ta dar odgovoriti z VERO. Ta se zgodi, ko Boga sprejmem v svoje življenje, da mu pustim, da »se vmeša« v moje načrte, v moje predstave in merila, da premeče moje račune. Da ga sprejmem in mu zupam... Abraham je veroval Bogu..., njegovim obljubam, načrtom...

Ti dve odločitvi svetita z novo lučjo na naše življenje:

Resnica o nas je drugačna, kot smo do sedaj mislili: Naenkrat vidimo, kdo v resnici smo. Gora Tabor: gora božje bližine, kjer se razodene poveličani Jezus, in naša prava podoba.

VODA: ko se umijem, je videti moj pravi obraz. Bog nas umije, opere. Krst v grščini (baptizein) pomeni potopitev: potopljeni smo v Božjo ljubezen, očiščeni smo, božji otroci, odrešeni. Oprani z Jezusovo sveto krvjo, s krvjo, ki je neskončno dragocena... To je smrt greha in novo rojstvo: To je sad velike noči. Jezus je umrl in nam dal novo življenje. Krst je novo rojstvo iz vode in duha. Odrasli, ki se spreobrnejo, opisujejo svoje novo življenje kot novo rojstvo. Saša Einsidler, TV voditeljica, piše: »Vse življenje, dokler nisem srečala Tebe, sem iskala in vse, kar sem našla, je bilo tako brezosebno, tako hladno, nekaj, s čimer se nikakor nisem mogla pogovarjati, se pohvaliti, prositi. Zdaj pa, ko sem Te našla, oh, oprosti, ko si dovolil, da te najdem, hočem nadoknaditi vso tisto praznino za nazaj...«


Dostojanstvo krščenca ponazarja belo oblačilo: sijaj, ki ga ima Jezus kot Božji Sin, daje nam.

Na veliko noč bomo obnovili krstne obljube. Blagoslovili bomo krstno vodo in se pokropili z njo. Velika noč je v bistvu obnovitev krsta. Katehumeni so se v postu posebej intenzivno pripravljali na krst, ki se je zgodil na velikonočno vigilijo.

Praktično: Zjutraj, ko si umijemo obraz, lahko molimo nslednjo molitev: Jezus, operi moje obličje, operi moje srce, notranji obraz, da bom danes izžareval Tvojo svetlobo...

Ni komentarjev: