...se težko izkoreninijo. Dokaz je, da sem "danes" spet pozen...
Ampak vseeno napišem. Da sem poleg vseh pisarniških in tipkarskih in sestankovalskih zadev lahko tudi občudoval zasnežene gore, ki so se kot bel zid dvigale iz našega morja, da me je na biciklu dodobra prevetrila burja, da so bili sončni žarki tako prijetni in blagi, da sem imel priložnost s prijatelji preživeti en lep večer... in, da je za vsem tem še Nekdo - saj veš kdo... ki trka na vrata srca na tisoč in en način.
"Stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši in vrata odpre, bom vstopil k njemu in večerjal z njim in on z menoj."
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar