Izkušnja izpod Montaža. S prijatelji ostanemo po treh urah hoje v popoldanski vročini brez vode. Pridemo do bivaka: suha struga in pretrgana cev. Z bratom se odpraviva po strugi navzgor, vsak skok višje je upanje, da najdeva vodo. Šumenje... odmev peska izpod stopal zveni kot slap v odmevu sten. Nič... Eno uro hoje navzgor po hudourniku. Do vrha – do snega. Slišim vodo. Pod debelo plastjo gramoza, ki ga odkopljeva, v majhnem koritu, ki ga je izdolbla v taleči se led – voda. Ledena, čista, sveža. Ustaviva se. Najprej samo gledam. Potem pa spoštljivo, hvaležen za vsako kapljo zajamem v roko in pijem...
Voda je v tistem trenutku pomenila življenje. Brez nje, bi se lahko samo obrnili nazaj domov. A drugi dan so nas čakale stene in razgled z vrhov!
To je zakrament... sveto znamenje (sacer, mentum). Nekaj, kar vidimo, kar daje življenje našemu telesu, a kaže na globlji pomen, na Darovalca življenja, na Boga samega. In deluje v nas tako, da nam daje življenje.
Post je čas naše prenove: zakramenti so učinkovita(?!) sredstva, ki prenavljajo naše življenje. Učinkovita! Kristjan, ki ne živi iz zakramnetov, bi bil podoben planincu, ki se odpravi v hribe, žejen in lačen nosi poln nahrbtnik hrane in pijače, a ga ne odpre, ne je in ne pije. »Ima« zakramente, a ne živi iz njih. So neučinkoviti. V letošnjem postu poskusimo »razpakirati« ta nahrbtnik in poskusimo »piti«, in »jesti«, praktično živeti iz njih, da bodo zares učinkoviti.
Nedeljska berila nam dajo kratek uvid v štiri zakramente:
· Greh človeka umaže, popači božjo podobo v njem (Adam in Eva). Kača laže: »Bosta kakor Bog!« Izvirni greh ni greh Adama in Eve in se ni »zgodil« v preteklosti (jaz nimam nič s tem!=) ampak je bistvo vsakega greha: obrnil sem se stran od Boga, poslušal kačo, in naenkrat sem se znašel sam, osramočen, onečaščen. Greh nas umaže, popači božjo podobo v nas. A KRST jo obnovi.
· V puščavo vodi Jezusa Sveti Duh: BIRMA – tudi mi smo prejeli Svetega duha: on naj nas vodi skozi ta postni čas. Postni čas ni samo naše naprezanje (tudi!). A na prvem mestu naj bo delo Svetega Duha.
· Skušnjave: Jezus vstopi tudi v naše skušnjave in v naš greh. Ker Jezus pozna skušnjave, nam daje SPOVED , zakrament odpuščanja. Božja ljubezen je vedno večja od greha. Vendar nas tudi uči, kako skušnjave PREMAGATI: z Božjo besedo. Vemo kje smo šibki, kje je naša slabost. Zakaj si ne bi vzeli stavka iz Svetega pisma, ki nam bo dajal moč v teh trenutkih. Npr., če sem živčen: »Blagor tistim, ki delajo za mir.« Ali, če delam paniko: »Bog, ti si moja moč!«
· »Reci, naj ti kamni postanejo kruh.« Skušnjava, da bi si sam priskrbel kruh, da bi iskal nadomestek s katerim bi potešil globko lakoto po Bogu. EVHARISTIJA je živi kruh: trenutek, ko tudi k meni »pristopijo angeli in mi strežejo«, ko prejmem Jezusa, kruh življenja.
Danes začnimo z željo. Bog v nas prebuja željo, hrepenenjepo tem, da naše življenje prenovimo, da se zares »odžejamo«. Za to je potreben čas – potrebno bo iti po strugi navzgor – do izvira. V času hitenja je pomembno biti pozoren na glas žuborenja vode (Božji glas v nas!), ga ločiti od šumenja suhega peska (vsa možna ponudba!), najti trenutke, v hvaležnosti zajeti in PITI.
Ni komentarjev:
Objavite komentar