Tretjo nedeljo zapored poslušamo Jezusove
prilike, ki govorijo o vinogradu. Tokrat Jezus skoraj dobesedno citira odlomek
iz preroka Izaija 5, kjer vidimo na nek način napoved Izraelove zgodovine: Bog
jim je dal obljubljeno deželo, poskrbel za vse, a so se mu izneverili. Sedaj
morajo ponovno v izgnanstvo, ker niso bili zvesti.
Ko berem ta odlomek, me prevzame ljubezen, s katero
»ljubi« poje o svojem vinogradu. To je pesem ljubezni Boga do svojega ljudstva,
do človeka. Kako poskrbi za vse! Zasadi ga na rodovitnem griču, ki ga prekoplje
in očisti, zavaruje ga s stolpom – čuvajnico in obzidjem, z ograjo, izdolbe
stiskalnico – v kamnitem temelju, kjer bodo z nogami teptali grozde, da bi
nastalo najboljše vino, obrezuje ga in okopava, ukaže oblakom, da ga
zalivajo!!! A ne rodi grozdja, ampak uvele, kisle grozde – viničje!
Hiša Izraelova je Gospodov vinograd,
odgovarjamo v psalmu, ki dopolni bogoslužje. Da, tvoje življenje, tvoja
družina, skupnost Cerkve je ta vinograd! Bog želi,da si rodoviten, rodovitna,
da obrodiš lepe, sladke, polne grozde, da zaživiš v polnosti, ne na pol, kislo,
... Pa tudi če sprejmemo sodelovanje z Njim v zadnju uri dneva, kot delavci v
priliki pred dvema tednoma. Ker on noče, da bi kdorkoli rekel: »Nihče me ni
najel... moje življenje teče v prazno, igubljen je, brez smisla, nič ne bo iz
njjega...« In tudi če se najprej upiramo – pa gremo šele potem v Očetov
vinograd, kot prvi sin izpred enega tedna, ki je bil v nasprotju z drugim – hinavskim
- iskren, a se je Očetova beseda dotaknila njegovega srca... in je uresničil
Očetov načrt!
Jezus tej podobi doda še viničarje, ki
prejmejo ta vinograd v najem – priliko namreč pripoveduje pismoukom in
starešinam ljudstva. Kako odgovarjajo na vse Božje poskuse, da bi končno dobil
od človeka odgovor na to veliko ljubezen, ki mu jo izkazuje? Tako, da Bog naleti
na nehvaležnost, na zavrnitve, celo na nasije. Bog pa gre do konca. Končno
počje Sina, misleč: »Mojega Sina bodo spoštovali.« To priliko Jezus govori že
po slovesnem vstopu v Jeruzalem, torej se bo to zelo kmalu zgodilo.
To je Božji način, Božja ljubezen: na vsa
zavračanja, na vse kamne, na vse zlo, odgovori tako, da sin podari svoje življenje.
In res bodo samo tako ljudje prejeli Božje življenje. Ko bodo ubili Božjega
Sina, da bi se polastili njegove dediščine, se bo razodelo prav to, da Bog ni
nekdo, ki bi držal zase svoje življenje. Nasprotno: prav to hoče: da bi ga
podaril. In ker mi ne razumemo tega takrat, ko pošilja svoje poslance, bomo
morda razumeli takrat, ko bo poslal svojega Sina...
In zgodi se ravno to: da mi prejmemo dediščino
prav preko zla, ki smo ga sposobni uresničiti, preko umora Sina, preide na nas
njegova dediščina.
Danes lahko naredimo v srcu enega od treh
korakov:
1.
Se mu zahvalim, končno se mu lahko iz srca zahvalim
za neskončne darove, ki mi jih je dal: za življenje, čas, dve roki, s katerima
lahko delam, srce, s katerim lahko ljubim, košček zemlje, ki mi je zaupan, družino,
moža, ženo, otroka, in še več: njegovo milost, ljubezen, Njega samega, ki se mi
izroči v roke v koščku kruha. Maša je evharistija – zahvala!
2.
Prosim odpuščanja za mojo nehvaležnost, ko sem
se polaščal darov, ki prihajajo od njega in nisem videl znamenj njegove
ljubezni.
3.
Sprejmem največji dar: da je Jezus umrl tudi
zame: da sem ga križal tudi jaz s svojimi zavrnitvami, svojimi grehi in
sprejmem, da je on, kamen, ki smo ga zavrgli, postal vir našega odrešenja,
rešitev za nas: VOGELNI kamen, na katerem lahko stoji naše življenje, končno
sezidano ne na pesku tega, kar smo nagrabili, misleč, da je Bog gospodar, ne pa
Oče, ampak na Daru ljubezni.
4.
Ni komentarjev:
Objavite komentar