Ko si pretrgal smrti
zagrinjalo,
obrisal solze,
si povabil me na svatbo.
Vendar najboljše vino,
jedi, veselje, ki kipi,
me ni zbudilo.
V svoje sem skrbi zavit,
zavrnil povabilo.
O ne! Kako sem slep!
Zato mi daj,
da ne spregledam več nikoli
ljubezni tvoje,
da nadenem spet
si svatovsko obleko,
si svatovsko obleko,
s teboj praznujem!
Ni komentarjev:
Objavite komentar