Binkošti - ko pripraviš zemljo za dež ...

Bila sta dva kmeta. Oba sta prosila Boga za dež. Vendar je samo eden od njiju zoral njivo in jo pripravil za setev. Bog je dež poslal obema. Prvi se je veselil, ker je na njivi posejano žito vzkalilo in poleti se je veselil zlatega klasja. Drugi, … no, saj si lahko misliš. Po moje se je jezil na dež, ker ni mogel zorati njive, ki je bila preveč mokra … Ne vem, kateremu kmetu si podoben ti. Jaz sem velikokrat drugemu. Včasih pa nismo podobni nobenemu: sploh ne prosimo za dež, samo jezimo se, ker ga ni, ali pa se jezimo, ko je!

Ta preprosta podoba nam pomaga razumeti veliko globljo resnico našega življenja. Oče želi dati dež – življenje vsem svojim otrokom. On daje Svetega Duha (= Božje Življenje – gr. zoé) vsem. Božji Duh napolnjuje stvarstvo. Vprašanje je, če ga in kako ga sprejmemo. Pri krstu in birmi nam je že bil podarjen. »Kakor je Oče mene ljubil, tako sem jaz ljubil vas. Ostanite v moji ljubezni« (Jn 15,9), pravi Jezus. Torej: ljubezen ti je že podarjena. Morda je nisi niti opazil. Ne sprejel… Žal to ni izkušnja večine kristjanov: da so v Cerkvi in ob drugih kristjanih spoznali Očetovo ljubezen. In vendar se tu vse začne. Zato … če še nisi, lahko moliš takole: »Oče, sprejmem tvojo ljubezen. Jezus, hvala, ker si me ljubil do smrti! Hvala, ker si zame umrl in si vstal od mrtvih, da bi jaz živel! Sprejemam tvojo ljubezen. Napolni z njo moje srce, moje življenje!

Sveti Duh čaka, da ga svobodno sprejmeš

Sveti Duh je ljubezen, želi biti ljubljen, pričakovan, zaželen! Zato Jezus pravi, da naj zanj prosimo! Oče ga bo dal tistim, ki prosijo – ne tistim, ki si ga zaslužijo (Lk 11,13)! V današnjem evangeliju (Jn 20,22) Vstali dihne v učence in jim reče: »Sprejmite Svetega Duha!« Jasno hoče pokazati: Jaz vam DAM Svetega Duha, vendar želim, da ga SVOBODNO SPREJMETE! In to so binkošti: ko sprejmeš. Ko pripraviš njivo svojega življenja za dež in čakaš, pričakuješ v hrepenenju, ker … dež bo prišel! Oče bo Svetega Duha dal v obilju, ne daje ga »na mero« (Jn 3,34). Učenci so bili na binkošti vsi na istem kraju: bili so v ljubezni Očeta. In dovolili so, da jih je napolnil Sveti Duh, obljubljen vsemu človeštvu (Jl 3,1). Vsemu! Tudi tebi! Zato … prosi! Prosimo skupaj! Oče ne daje Duha na mero, čaka pa odprta srca, da ga sprejmejo!!!

Sveti Duh - je ljubezen, ki premaga naš strah.

Na veliko noč Jezus vstopi med svoje skozi zaklenjena vrata. Cerkev ni samo majhna. Tudi prestrašena je. In v tem strahu se je zaprla. Jezus preprosto reče: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tako tudi jaz vas pošljem!« Prestrašeni učenci še niso pripravljeni na to poslanstvo. To se bo uresničilo potem, ko jim bo v srečanjih pokazal, da on živi.; ko bo prišel »drugi Tolažnik, Sveti Duh«, čez petdeset dni (gr. pente-koste), na binkošti. Janez postavi prihod Svetga Duha na samo veliko noč, saj je zanj ves čas po vstajenju en sam dan. Binkošti so torej dopolnitev velike noči: ko Duh Vstalega prenovi skupnost Cerkve, ki je »telo Vstalega Gospoda«!

Samo ljubezen premaga strah. Premaga zaprtost in ogroženost: vsak dan se srečujemo z njo, tudi v nas se naseli. A prav Sveti Duh nas osvobaja vseh naših strahov, ker postane v nas »reka žive vode« (Jn 7,38). V nas se naseli kot božje življenje. Ta majhna, prestrašena Cerkev bo, napolnjena z močjo Duha, dobila pogum in nezadržen misijonski polet. Postala bo Cerkev, ki je ni strah zase, ker je skupnost ljubljenih, ki dovolijo ljubezni Vstalega, da steče skoznje do drugih. Tudi danes!

Sveti Duh gradi edinost v različnosti

In tudi danes bo Cerkev, ki je prerojena  Svetem Duhu skupnost različnih. V Babilonu so skušali zgraditi edinost tako, da bi bili vsi enaki. In ni šlo, ker je o pomenilo nasilje nad osebo, nad njeno enkratnostjo. Vedno, ko so projekti, strukture, uspeh ali karkoli drugega pomembnejši od osebe, pridemo v ideologijo. Na binkošti pa se v daru jezikov pokaže ravno obratno: Da se lahko razumemo, čeprav vsak govori svoj jezik. Da smo lahko skupaj, čeprav smo z vseh koncev sveta. Da se uresničimo v občestvu, v odnosih, kjer je vsak sprejet in spoštovan. »Eno« smo zato, ker je eden tisti, ki nas ljubi. Eno nismo zato, ker smo enaki, ampak, ker smo ljubljeni z isto ljubeznijo Očeta in Sina, v vsej svoji različnosti. 

Zato molimo skupaj: Pridi Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. Pridi Sveti Duh, prenovi svojo Cerkev in prenovi obličje zemlje!