Otrok brez staršev – sirota je v dežju taval po cesti. Bil je moker, umazan,
lačen in premražen. Srečal ga je drug otrok. Ta je imel topel dom in ljubeče
starše. Prime ga za roko in reče: »Pridi, k meni domov! Prosil bom svojega
očeta, da te sprejme kot svojega sina. Moj oče mi vedno da, kar ga prosim! Ne
boj se, obljubim ti, da boš pri nas dobil ljubezen, toplino in sprejetost! V
naši hiši je veliko sob, tudi zate bo ena, prav lepa in svetla!«
V teh nedeljah Jezus spregovori svojim – tudi tebi – na srce: »Jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo
drugega Tolažnika, Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti…« (Jn 14,16). A si
misliš!!! Jezus bo prosil Očeta zate …
To so Jezusove besede pri zadnji večerji. Besede, ki jih govori tako
prisrčno tistim, ki z njim jedo kruh in pijejo vino. Upam, srčno upam, da
pridejo tudi do tebe … da se dotaknejo srca in vstopijo vanj. Ker od tega,
katerim besedam dovoliš, da vstopijo in se naselijo v tebi, zavisi tvoje veselje,
končno: tvoje življenje … Tista sirota na cesti, v dežju, prezebla in lačna –
sem jaz, si ti. In otrok, ki me – te najde, je Kristus. To je bistvo naše vere:
nekoč, že pri krstu te je našel in te peljal domov, v »hišo svojega Očeta, v
kateri je veliko bivališč.«
Potem, ko te je umil pri krstu
(in te vedno znova očisti pri spovedi), te nahrani. Povabi te za mizo, na
kateri je Kruh in Vino, hrana ne le za telo, ampak hrana za tvoje življenje, za tvojega duha. In potem te ogreje ob ognju Svetega Duha. Mazili te z njim, da zadišiš po Očetovi
ljubezni.
Ta resnična zgodba se je v tvojem življenju že zgodila. A morda se ti zgodi – tako
kot se tudi meni – da začneš živeti (spet), kot
da se ne bi. Kot da si spet sirota, ki mora ukrasti kos kruha, kot da ni
toplega ognjišča v Očetovi hiši, kjer bi se ogrel, ampak moraš vse to najti
sam. Prigarati sam. Narediti sam. Morda celo hočeš sam.
Danes ti Jezus govori: Ni ti treba. Jaz
bom prosil Očeta, če težko prosiš, če te je sram, če ne zmoreš… Dal ti bo
tolažbo. Dal ti bo ljubezen. Kar Jezus prosi, zagotovo prejme. Mi ne prosimo za
Svetega Duha zato, da bi ga Oče dal, ker vemo, da ga bo dal; mi prosimo
zato, da bi se pripravili, da ga sprejmemo!
Čez dva tedna bodo binkošti –
praznik prihoda Svetega Duha. Najbrž se vsaj bledo spomniš svoje birme.
V Apd 8,15 je opisana ena prvih birm v Cerkvi. Apostoli so molili, položili
roke na kristjane in prejemali so Svetega
Duha. Morda ti tvoja birma ostaja v čudnem spominu. A naj te to danes ne
ustavi! Prosi za Svetega Duha! Kajti
temu je namenjen ta čas med Jezusovim vnebohodom in binkoštmi: da dovoliš Jezusu, da te prime za roko in te
pelje k sebi domov, da se nahraniš, spočiješ, ogreješ, a spet izkusiš Ljubezen,
po kateri hrepeniš globoko v svoji notranjosti.
Naj navedem samo nekaj
značilnosti Svetega Duha, da se ne boš bal prositi zanj – vsaj ena je pomembna
prav zate:
1.
On je Tolažnik (gr. Paraklit = lat. Advocatus = advokat branitelj, ki nasprotuje
tožilcu – Satanu. Njega lahko vedno pokličeš
k sebi (ad – voco). On te bo
branil. Tolažil …
2.
On bo ostal pri tebi za vedno! Nikoli več ne boš
sam! Kolikokrat si se že zbal, da boš – kljub 2000 prijateljem na Facebooku in
dvajsetim za šankom na koncu ostal sam?
3.
On je Duh resnice, on je resnično življenje, bi
lahko rekli. Svet ga ne vidi in ne pozna, ker je žrtev laži. Če si se navadil,
da naših življenj ni več brez laži,
lahko prav v svetem Duhu spet pogledaš v oči Jezusu – Resnici, ki te bo
osvobodila!
4.
On je v tebi. Ne le pri tebi. V tebi! Ustavi
se za trenutek, globoko vdihni in reci: Sveti Duh, ti si v meni … Pozdravljen!
Oprosti, jaz sem živel toliko časa, kot da si daleč stran, ti pa si tu, tako
blizu, nevsiljivo navzoč …
5.
On je življenje (gr. zoe = večno življenje). »Ker jaz živim in živeli boste tudi vi ..« pravi Jezus. Živeli
boste! Živeli! Ne umrli, živeli!!! Ali veš, da po krstu in birmi v tebi deluje isti Sveti Duh, ki je Kristusa obudil od
mrtvih!!! In ti še vedno živiš, kot da bi moral vse sam … Sveti Duh, oživi
me! Prebudi nas, če smo duhovno MRTVI!!!
6.
Sveti Duh je Ljubezen Očeta in Sina, in edino, kar
želita onadva je, da jo sprejmeš. »Spoznali boste, da sem
jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas,« pravi Jezus. Ko te nekdo ljubi,
prebivaš v njem in ko nekoga ljubiš on živi v tebi!
7.
Sveti Duh ti da, da se držiš zapovedi iz
ljubezni, kot sin/hči, ne iz
strahu, kot hlapec. Koliko
hlapčevske religije je še med nami kristjani! Oče pa bi rad imel v svoji hiši
sinove in hčere, ne hlapcev in dekel! Ali se še nisi utrudil od tega? Morda j
pa sedaj končno prišel čas, da zaživiš kot ljubljeni?
»Kako naj prosim za Svetega Duha?« bo kdo vprašal. Tako, da prosiš! Jezus že prosi zate Očeta, začni še ti …
Ni komentarjev:
Objavite komentar