Pot učenca – 1
Če se z Gradišča pri Vipavi odpraviš
proti vrhu Gradiške ture, nekaj časa hodiš po lepi kolovozni poti. A kmalu se
steza odcepi levo, čez melišče in nato zavije pod stene Nanosa. Po dveh
serpentinah se znajdeš pred razpotjem. Levo, v strmo skalnato poč kaže puščica
»Plezalna pot«. Desno pelje navadna. V srednji šoli sem se prvič odločil, da
zavijem levo, v skalo. Še sedaj se spomnim občutkov negotovosti, ki so me
navdali, ko sem prvič zagrabil za jeklenico in stopil na majave kline. Vendar
se nisem ustrašil. Izziv je prinesel tudi veselje: na vrhu Ture smo bili
zmagovalci. Isto doživljam na poti vere. Morda je nekaj časa lepo: široka pot,
z leve in desne se ti ponujajo okrepčila, veliko rož, prijateljsko oporo. Na
nekem delu poti pa Jezus postane zahteven. Pot življenja postane zahtevna. Zavije
v strmino, kjer se pot skoraj izgubi in pride skušnjava, da se vrneš nazaj, na
široko cesto, ali pa še malo nižje, kjer je bife z udobnimi ležalniki.
Pred takšnim razpotjem smo vedno, a
posebej sedaj, pred poletjem, časom dopustov in počitnic. Potrebujemo oddih,
vsi. Vprašanje pa je, če znamo tudi ta čas pustiti
Gospodu, da deluje v nas, da bo ta čas za nas čas rasti. Naša pot gre
naprej: za nekom boš šel, samo ZA KOM?
Jaz te povabim na eno pot: en poskus hoje z Jezusom. Kajti on pozna
tvoje srce in tvoje življenje. On ni »priganjač«, ampak spremljevalec na poti.
On ve, da potrebuješ tudi počitek, požirek vode, malico in še kaj. Božja beseda
nedelj, ki so pred nami, nam daje 5
markacij (znakov, ki usmerjajo) in 3
kose opreme za pot Jezusovega učenca.
Cilj poti, na katero te on vabi je, da bi imel večno življenje: »Bog je
svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor
vanj veruje, ne pogúbil, ampak bi imel večno življenje.« O večnem življenju sem že
pisal: gre za polno življenje, kakovost življenja, ki ni le biološko in
psihološko, ampak »zoe« - življenje v Božji ljubezni! To življenje ni osamljeno
bivanje. Je tvoje življenje v občestvu
Očeta Sina in Svetega Duha!
Učenec
se uči od učitelja:
Nikodem je bil skrivni Jezusov učenec. Bil je farizej, prvak med Judi. Ni mu
sledil med množico, javno. K njemu je prišel na skrivaj, ponoči. Jezus ga je
sprejel in se z njim pogovarjal v vsej iskrenosti. In Nikodem, učitelj, ga je poslušal! To je močen klic nam –
odraslim kristjanom in mladim: da se ne nehamo učiti od Kristusa. Da se ne
nehamo z njim pogovarjati, ga poslušati in spraševati! Samo tako kristjan zares
raste! To, kar je živel Nikodem, lahko živiš tudi ti: iskren odnos z Gospodom! Prav njemu, svojemu skrivnemu učencu, je
Jezus povedal: »Bog je svet ljubil tako, …
· »Tako« označuje mero – kako ZELO Bog ljubi – do konca. On da lastnega Sina! Kdo si ti? Ali se zavedaš, da si »učenec, ki ga je Gospod ljubil«? Da te je ljubil tako zelo, da je ZATE dal svojega Sina! »Da rešiš sužnja – si daroval Sina,« pojemo v hvalnici velikonočni sveči – Vstalemu Kristusu.
· »Tako« označuje način, kako Bog ljubi: Bog ljubi tako, da se spusti, da »stopi dol« k človeku. On postane »Gospod, ki hodi sredi med nami« (2 Mz 34,9). Razodene se kot skupnost Očeta, Sina in Duha. In povabi nas v to občestvo, povabi nas k svoji mizi, k bogastvu svojega življenja. In tudi mi bomo Boga vedno znova doživeli kot občestvo, skupnost, ki jo ustvarja med nami.
· »Tako« označuje tudi namen, s katerim ljubi: da bi vse rešil. Oče ne more praznovati, dokler nisi vsi otroci doma, dokler je en sam v smrti, osamljenosti, žalosti, … Sinovo poslanstvo je rešiti vse, zbrati vse.
Zato je praznik svete Trojice praznik
občestva, praznik skupnosti, ki jo Troedini ustvarja med nami. Kajti lepota
resničnega življenja je prav v skupnosti. Lepota je, da nas je več in smo eno.
Tro-edinost je temeljna lastnost našega Boga. In edinost med nami je sad, ko sprejmemo njegovo ljubezen in se
odločimo, da postanemo učenci Sina. Si
torej upaš stopiti na to pot?
Ni komentarjev:
Objavite komentar