6 sadov Besede, ki deluje v srcu tistega, ki veruje - 4: BUDNOST

V soboto ob 21.30 sem ugotovil, da bo »večna lučka« v mojem avtu dogorela. Drugače povedano, v rezervoarju ni bilo več kot dva litra bencina: veliko premalo za običajno »nedeljsko turnejo«. Črpalka na Mostu je bila že od 19. ure dalje zaprta. Ugotovil sem, da je tudi v Tolminu bencinski servis odprt le do 21. ure. Ni bilo druge izbire, kot hitro sesti v avto in natankati rezervoar v Kobaridu, kjer zaključijo ob 22. uri. Hvala Bogu je šlo samo za bencin. A za vsakega od nas bo prišel trenutek, ko bo šlo za življenje in to ne samo za to življenje, ampak za večno življenje! Prišla bo ura, ko se bodo vrata zaprla. Takrat ne bi rad ostal zunaj... brez olja, z ugaslo svetilko.

Četrti sad, ki se rodi iz zavzetega poslušanja Besede, je budnost. Nedeljski evangelij o desetih preudarnih in desetih nespametnih devicah (Mt 24,1-13) nas noče prestrašiti glede prihodnosti, ampak nas hoče ozavestiti o pomembnosti sedanjega trenutka. Ta edini nam je dan, da živimo in da pridobimo »olje« ki bo hranilo plamen naše svetilke do takrat, ko pride ženin. Če poslušamo Božjo besedo in ji sledimo, bo vsak dan, vsaka ura, vsako dejanje in beseda, korak naproti ženinu, ki prihaja.

Budnost je drža preudarnega, modrega človeka. Prav zato beremo prvo berilo iz knjige Modrosti. Človek, ki išče modrost, jo bo našel. Še več: modrost išče take, ki so je vredni. Če bi se jaz zavedal, da se bencinski servisi ob navedenih urah zapirajo, bi poskrbel, da napolnim rezervoar pravočasno. Enako velja glede še pomembnejših stvari v življenju: vedno znova jih odlašamo, prestavljamo. Bom jutri. In ponavadi rečemo to glede stvari, ki so nam pomembne. Jutri se bom pogovoril z ženo. Jutri si bom vzel čas, da se usedem z otrokom. Jutri bom obiskal bolnega soseda. Jutri bom bral evangelij. Jutri bom molil. Jutri... In pozabim, da s tem, dar delam danes, kar živim danes, ta trenutek, odločam o svoji večni usodi. Kajti samo sedaj lahko polnim posodo svojega življenja z oljem ljubezni! Da, sedanji trenutek lahko preživim v ljubezni, ki je izlita v moje srce po Svetem duhu, ki mi je bil dan.

Kajti naše življenje je priprava na svatbo. Kdor veruje v Očetovo ljubezen in želi nanjo odgovoriti, zaživi bratstvo z ljudmi okrog sebe. In tako vsak trenutek življenja napolnjuje olje ljubezni, vse do zadnjega trenutka, ko bomo v smrti odneseni naproti Gospodu, in bomo zmeraj z Njim, kot piše Pavel Tesaloničanom.

Jezus nam naslika tudi tragično nasprotje te drže budnosti. Naše življenje lahko postane prazna posoda, brez Boga, brez ljubezni. Oddaljimo se od njega, da ga ne poznamo več. Naše svetilke ugašajo. Jezus svoje učence opozarja, da si ne bi avtomatično pripisovali odrešenja zaradi golega dejstva, da so verniki. Da smo sprejeli odrešenje, se pokaže v tem, da uresničimo Očetovo voljo in ljubimo brate. Gospod te vabi, da narediš majhne korake, korake, ki jih lahko narediš samo ti:

1.          Prosi ga, da tvoje srce ponovno napolni z oljem svoje ljubezni. Sedaj, je trenutek, ko tvoje življenje lahko napolni ljubezen Svetega Duha. Sedaj in ne jutri! Prosi zanj, saj ga bo Oče dal tistim, ki prosijo!

2.          Korak za vse, ki ste poročeni, in za mlade, ki si želijo ustvariti družino: To, kar je lepega v zakonski zvezi, je le bled odsev Njega, ki nas je ustvaril, da bi ljubili z ljubeznijo, s katero nas je on ljubil. Je napoved, obljuba večne svatbe, ko bomo za vedno z Gospodom. Kakšen odnos živim s svojim možem, ženo? Koliko je med nama še svatbe? Prosi ga za prenovo vajinega odnosa! Za mlade: Kakšen odnos želim živeti z nekom, s katerim bi rad ustvaril družino?

3.          Kdor je ostal sam in izkuša tudi bolečino samote; pa tudi vdove, vdovci, ki doživljate bolečo ločitev smrti, vam bi rad rekel: Vsi globoko v srcu čutimo, da smo ustvarjeni za drugega in za Drugega. Naš ženin je Gospod, ki nas ljubi! Človek je sposoben Boga. In vse, kar je manj kot Bog, ga ne izpolni!!! Nebeška svatba bo tista končna, kjer bo vse naše hrepenenje izpolnjeno!

Vsi smo povabljen si na svatbo! Zato izkoristimo čas, da ohranimo naše svetilke prižgane, in nabiramo zalogo olja za čas pričakovanja. Ta trenutek je pomemben. Kako naj ga preživim, da bo korak proti nebeški svatbi? Bodimo budni!

6 sadov Besede, ki deluje v srcu tistega, ki veruje - 3: BRATSTVO

V srcu tistega, ki je pripravljen poslušati, se rodi prvi sad Besede: vera. Vera v Boga, ki mu ni potrebno plačevati davkov, ker ni tak, kot številni cesarju tega sveta, ampak je Oče, ki daje vse – daje tudi svojega Sina. Drugi sad skrbnega poslušanja Božje Besede je ljubezen. Naša človeška ljubezen je samo majhen odgovor na veliko večjo, neskončno Ljubezen Boga. On nas je prvi ljubil, zastonj, brez pogojev in če-jev.

Odlomki, ki jih poslušamo na 31. navadno nedeljo pa zarežejo v bistvo. Pokažejo, da odnos, ki ga imamo z Bogom, določa, kakšni bodo naši medčloveški odnosi. Tretji sad resnega poslušanja Besede je bratstvo.

Prerok Malahija ne »špara« z besedami. Tako oster je, da današnje prvo berilo izpusti kar nekaj ostrih stavkov, namenjenih duhovnikom in vsem tistim, ki so odnos z Bogom skrčili na zunanje opravljanje dolžnosti. Prazno bogoslužje, kjer Bogu darujejo ostanke, je hecanje z Bogom! A on je svet, velik kralj nad vso zemljo! Se lahko hecaš z Njim, ki je Gospod nad vojskami? Zavezo z Bogom, ki je prinašala življenje in blagoslov prelamljate, zato boste deležni prekletstva, pravi prerok!

Tudi odnosi, ki vladajo med ljudmi, so zato neiskreni. Kjer se Boga časti le na pol, kjer ga ne ljubijo z vsem srcem, vso dušo in vsem mišljenjem, se začne častiti druge bogove in za njimi skritega drugega boga – lastni jaz. Tako pismouki in farizeji Boga izkoristijo za svoje privilegije, za to, da so več,  da lahko drugim nalagajo bremena, ki se jih sami še s prstom ne dotaknejo, da si izbirajo prve sedeže, da jih ljudje kličejo s častnimi nazivi, ... 

Jezus nadaljuje tradicijo prerokov in bo pismoukom in farizejev javni klical 7-krat gorje! Svojim učencem jasno pravi: »Vi pa ...« In danes pustimo, da nas v srce zadene ta »Vi pa...« Kajti Jezus noče Cerkve pismoukov in farizejev, ne Cerkve prvih sedežev in častnih pozdravov, ne Cerkve hinavščine, varanja, kariere, pozunanjenosti, ne Cerkve, kjer malo častimo Boga, malo pa sami sebe, ampak...

1.          Cerkev - Očetova hiša. Kraj, kjer si sprejet in ljubljen z Očetovo ljubeznijo. Cerkev, kjer nisi ocenjen po zunanjem videzu, po naslovih, po zaslugah, ki jih imaš, ampak se ob Sinu – Jezusu učiš kaj pomeni biti ljubljeni sin, ljubljena hči. Kajti tega nas je prišel naučit Jezus! Zato je to tudi

2.          Cerkev bratstva. To je Cerkev učencev, ki imejo enega Učitelja, Sina! Si ne želi vsak od nas, da bi v cerkvi srečal ljudi, ki ga ne bodo sodili in obsojali, ampak ga sprejeli kot brata in sestro? To bratstvo se ne rodi iz naše odločitve. Rodi se, ko sprejmemo ljubezen Očeta!

3.          Cerkev služenja. Eden je naš Vodnik, Kristus!  Naš voditelj je tisti, ki ni prišel, da bi mu stregli, ampak, da bi on stregel in dal življenje v odkupnino za mnoge. Zato je v Cerkvi največji tisti, ki je strežnik, ki služi. Veličina ni v tem, da si več in se ti drugi klanjajo, ampak, da služiš, da omogočiš drugemu, da zaživi dostojanstvo, ki ga je prejel pri krstu.

Si želiš take Cerkve? Da? Potem je to tista globoka, notranja prenovitev Cerkve, ki je nujno potrebna. Brez nje bo preureditev župnij v Koprski škofiji le zunanji administrativni ukrep, podoben številnim, ki ne dosežejo življenja in ne prinesejo resničnih sprememb. Cerkev gradijo in jo bodo gradili ljudje, v katerih bo dozorela drža apostola Pavla, ki je med Tesaloničani nastopil s prav takšno toplino, s kakršno mati neguje svoje otroke, in jim hotel dati ne samo Božji evangelij, ampak tudi svoje življenje, in sicer zato, ker so se mu priljubili.

Če si želiš drugačne Cerkve, jo pomagaj graditi s tem, kar si. Ni se potrebno pretvarjati. S tem, kar si, kar znaš, kar imaš, s tem, kar živiš, si že vključen v Njega, ki nas združuje v eno.

Tomaž

6 sadov Besede, ki deluje v srcu tistega, ki veruje - 2: LJUBEZEN

Ko te ima nekdo rad, komaj čakaš, da boš slišal njegov glas. Ko sem bil zaljubljen, sem nestrpno pričakoval pismo nekega dekleta, in ko sem ga prejel, sem našel miren kotiček, kjer sem ga prebiral vedno znova, besedo za besedo. Ko bereš odlomke Svetega pisma, bereš ljubezensko pismo Boga, ki te je vzljubil, preden si sploh obstajal.

V srcu tistega, ki je pripravljen poslušati, se rodi prvi sad Besede: vera. Vera v Boga, ki mu ni potrebno plačevati davkov, ker ni tak, kot številni cesarju tega sveta, ampak je Oče, ki daje vse – daje tudi svojega Sina. In dati Bogu kar je Božje, pomeni, damu odpreš svoje srce v veri, kajti ti si ustvarjen, ustvarjena po njegovi podobi. Če kovanec nosi cesarjevo podobo, nosiš ti Božjo!

Drugi sad skrbnega poslušanja Božje Besede je ljubezen. Ljubezen ni najprej dolžnost, ukaz, zapoved, kot jo mi pogosto razumemo zelo napačno. Naša človeška ljubezen je samo majhen odgovor na veliko večjo, neskončno Ljubezen Boga. On nas je prvi ljubil. Preden smo se rodili, preden smo ga spoznali, smo že bili objeti z njegovo ljubeznijo. Božja beseda 30. navadne nedelje nam osvetli največjo zapoved: zapoved ljubezni. Ljubezen ni zapoved tako kot mi pogosto zgrešno mislimo. Ljubezni ni mogoče ukazati. Za kakšno ljubezen torej gre?

1.                   Božja ljubezen do tebe je neskončna in je popolnoma zastonj! On te ljubi! Preprosto te ljubi in to se nikoli ne bo spremenilo. Nam se hitro oglasi skušnjava: Bog te ljubi, če ... si dober, priden, po merilih, ... Ne! Bog te ljubi in PIKA. Tukaj ni vejice, ni če-ja!
Kristjani v Tesaloniki, večinoma poganskem mestu, ki je bilo upravno središče province Makedonije in pristanišče ob Egejskem morju ter trgovski poti via Egnatia, so sredi velike stiske doživeli prav to: da so od Boga ljubljeni. In rodilo se je nekaj,  kar po človeško ni razumljivo: veselje! Veselje Svetega Duha! To veselje se rodi, ko na Božjo Ljubezen odgovoriš z ljubeznijo. To pomeni spreobrniti se od malikov, da bi služili živemu in resničnemu Bogu!

2.                   Ljubezen je največja zapoved zato, ker brez nje ni mogoče živeti! Človek ne more živeti brez Božje ljubezni. Lahko se prilagodi, lahko se navadi, lahko preživi, ne more pa živeti v polnosti! Ne gre torej za luksuz, ampak za potrebo! Brez Božje ljubezni sploh ne bi obstajali! In tudi človeška ljubezen brez Boga postane zbledela kopija tega, kar je Bog želel za nas. Lahko pade celo na nivo živali. Žalostno, a resnično ... Morda zato, da nas opozori, da ljubezen do Boga ni opcija, izbira: lahko ga ljubiš, lahko pa ne. Seveda si svoboden. A s tem se odločaš tudi, ali boš živel dostojanstveno, kot Ljubljeni, ali se boš navadil, prilagodil ... Zato sta dve zapovedi – ljubezen do Boga in do bližnjega neločljivo povezani. Sem spada tudi zapoved ljubezni do sebe. Če sprejmeš Božjo ljubezen, boš vzljubil tudi sebe, na nov, presenetljivo lep in zdrav način boš lahko sprejel sebe takega, kot si!

3.                   Ljubiti ni mogoče na pol. Ljubi Gospoda svojega Boga z VSEM srcem, z VSO dušo (= VSEM življenjem) in VSEM mišljenjem. Ljubezen ne more biti polovična, delna. Ne moreš reči možu: ljubila te bom, dokler imam od tebe korist. Ne moreš reči ženi: ljubil te bom, dokler si mlada in zabavna. Ljubezen je tudi čustvo, a je veliko več. Ljubezen te zajame vsega, drugače ni ljubezen. Zajame srce – naše najgloblje bistvo, kjer se odločamo. Zajame naš razum: kogar ljubiš, ga spoznavaš vedno bolj. Zajame naše življenje: ne ljubimo le z besedo, ampak v dejanju in resnici.

Merilo ljubezni je torej Ljubezen, s katero smo ljubljeni! Merilo ljubezni je Bog sam! Zato v prvem berilu Bog tako ostro zabičuje Izraelcem: ne zatiraj tujca, kajti tujci ste bili v Egiptu. Ne izkoriščaj reveža, sirote in vdove, sicer bodo vaše žene vdove in vaši otroci sirote in moja jeza se razvname in vas pomorim z mečem! Ne gre za to, da bi se Bog maščeval, nikakor! Gre za našo veliko odgovornost: če nas Bog tako ljubi, če nas tako zelo ljubi in to ne spremeni naših človeških odnosov, potem smo se sami odrezali od izvira ljubezni!

Lahko pa tako kot Tesaloničani sprejmemo Ljubezen, dopustimo, da deluje v nas in odnosih, ki jih živimo. Potem tudi tu »ne bo potrebno o ničemer govoriti« in Božja Beseda bo preko skupnosti verujočih »odjeknila« po vseh krajih ...