Jezus je pred velikonočnim praznikom vedel, da je prišla
njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu. Prišel je zato, da nas zbere skupaj
in nas popelje k Očetu. Noče, da bi naše življenje bilo tavanje brez cilja,
ampak želi narediti iz njega pot k Očetu.
Onje VZLJUBIL svoje, ki so bili na svetu in jim je izkazal
ljubezen do konca. Tisti, ki nas je vzljubil, sva ti in jaz – smo mi. ČE tekdo
nocoj vpraša: kdo si? Lahko mirno rečeš: Jaz sem tisti, ki ga je Jezus vzljubil
in vzel za SVOJEGA. Jaz sem NJEGOV. Jezus pogleda nas in reče Očetu: »Glej,
Oče, ti so moji.« Ti si mi jih dal in jaz nočem izgubiti nobenega!!! Jaz nočem
izgubiti nobenega, zato se ne bom ustavil, iskal jih bom do konca sveta, vse,
ki so še sami, v temi.«
Jezus Kristus je svojo ljubezen zadnji večer izkazal svojim
z dvema pomenljivima dejanjema: z umivanjem nog in z izročitvijo svojega telesa
in krvi v hrano.
UMIVANJE NOG je
bilo delo sužnjev, ki so gostom, prašnimod poti umili noge.
· 1.
Gospodova ljubezen te najprej OČISTI. Kajti nas
ne umaže prah s ceste, umažejo nas koraki, ki smo jih v življenju naredili
sami, brez Boga in brez bratov. Koraki stran od njega in stran od ljubezni.
Jezus nas želi srečati prav tam, kjer smo mi slabotni in grešni, kjer smo
umazani. Med apostoli je Juda, ki bo Jezusa izdal. Jezus mu umije noge. Med
apostoli so vsi tisti, ki ga bodo zapustili in bodo zaspali v vrtu Getsemani.
Med apostoli je tudi Peter, ki ga bo zatajil in brani Jezusu, da bi mu umil
noge. Jezus se poniža in želi tudi tebe umiti. Očisti te lahko samo njegova
ljubezen in odpuščanje. Tu ima svoj globok pomen zakrament sprave – spovedi, ki
je Njegov dar.
· 2.
Ta ljubezen te želi usposobiti za SLUŽENJE.
»Razumete, kaj sem vam storil... Če sem vam jaz, Gospod in Učitelj umil noge,
ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge.« Za nas je slabost brata/sestre
priložnost za kritiziranje in obsojanje. Za Jezusa je naša slabost priložnost,
da nam prav tam izkaže ljubezen. Včasih tudi tako, da nas strese njegova jasna
beseda: Če te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj!« Tudi zate je lahko slabost
brata/sestre, moža/žene, otroka, prijatelja, … priložnost, da mu prav tam
izkažeš ljubezen.
In ker ve, da bo lahko samo tako nasičena naša najgloblja lakota in žeja po tem, da bi bili ljubljeni, naredi drugo dejanje: Kruh - svoje telo nam da v duhovno hrano in vino - svojo kri v duhovno pijačo.
· 3.
To je moje telo, ki JE ZA VAS. Evharistija vrača smisel našemu bivanju in
življenju. Mi smo ustvarjeni, da bi bili za nekoga. Mi živimo, da bi živeli
za nekoga. Moja kri se preliva za vas in za vse. Danes bomo lahko vsi, če smo pustili,
da nas Gospod umije pili to kri, dragoceno kri, prelito iz ljubezni do nas! Možje
in žene, mame in očetje dobro veste, kaj pomeni živeti za nekoga. Duhovniki smo
danes obnovili svoje obljube: da bomo živeli za Gospoda, ki nas je poklical in
za ljudi, h katerim nas pošilja. Jezus je ZA NAS. In v evharistiji nam
postavlja vprašanje: ZA KOGA živiš ti? To vprašanje je klic vsem, posebej
mladim, ki iščejo svojo pot v življenju: za koga boš živel ti?
· 4.
Evharistija – sveto obhajilo, ki mu latinsko
rečemo COMMUNIO nas naredi za eno telo, eno skupnost. Papež Frančišek v
okrožnici Veselje evangelija zapiše: »Resnična vera v Božjega Sina, ki se je
učlovečil, je neločljiva od darovanja sebe, od pripadnosti skupnosti, od
služenja, od sprave s krhkostjo – dobesedno z mesom – drugih. Božji Sin nas je
s svojim učlovečenjem poklical k revoluciji nežnosti.«
Ko v svetem obhajilu izkušamo Kristusovo MOČNO in NEŽNO ljubezen, ne moremo in ne smemo mimo bratov in sester. Poglejmo sedaj svojega soseda v oči – levo in desno. Da, ta človek, ki si mu sedaj pogledal v oči je po krstu in veri tvoj brat in sestra!!! On je delček Kristusovega telesa. Mi, v svoji krhkosti in slabosti postajamo Kristusovo telo, njegova kri se začne pretakati po naših žilah! Ali ni to močan klic k novim, prenovljenim odnosom med nami: v naših družinah, skupnosti??? Da bi vsak, prav vsak tu lahko izkusil tudi preko človeških odnosov ljubezen Gospoda,
Ko v svetem obhajilu izkušamo Kristusovo MOČNO in NEŽNO ljubezen, ne moremo in ne smemo mimo bratov in sester. Poglejmo sedaj svojega soseda v oči – levo in desno. Da, ta človek, ki si mu sedaj pogledal v oči je po krstu in veri tvoj brat in sestra!!! On je delček Kristusovega telesa. Mi, v svoji krhkosti in slabosti postajamo Kristusovo telo, njegova kri se začne pretakati po naših žilah! Ali ni to močan klic k novim, prenovljenim odnosom med nami: v naših družinah, skupnosti??? Da bi vsak, prav vsak tu lahko izkusil tudi preko človeških odnosov ljubezen Gospoda,
- ki nam umije noge - nas očisti, izkaže ljubezen tam, kjer smo krhki
- nas usposobi za služenje
- vrne smisel našemu življenju, da bi živeli ZA nekoga
- nas naredi za eno telo, eno družino.
Ni komentarjev:
Objavite komentar