ti jagnje si in lev

V pesmi Res velik si, Bog na novi zgoščenki skupine Nova zapoved z naslovom Sol so besede, ki zvenijo precej nenavadno: "... ti jagnje si in lev". Pesem govori o božji veličini, njegovi moči in kraljevanju. Ko opisujemo Boga s človeškimi izrazi, uporabljamo marsikatero metaforo. Uporablja jih tudi Sveto pismo in ravno ti dve sta nekoliko manj razumljivi. Vendar nam bo podoba jagnjeta in leva postala precej bolj jasna, če vzamemo v roko Sveto pismo in preberemo 5. poglavje knjige Razodetja. Ti dve podobi označujeta Jezusa Kristusa, ki ob koncu časov prejema oblast, čast in slavo.

Jagnje je v Svetem pismu simbol žrtve. Tako za Abrahama, ki končno Bogu daruje jagnje namesto sina, tako za Mojzesa, ki Izraelcem v noči izhoda po Božjem naročilu ukaže darovati jagnje in z njegovo krvjo pomazati podboje vrat, kar jih reši angela smrti (pasha - iti mimo), ki pobije prvorojence. Izaija napove, da bo Jahvejev služabnik trpel in bo "kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol" (Iz 53,7). Kristjani Bogu ne darujemo jagnjet, darujemo pa mu nekrvavo daritev, ki jo je nekrat za vselej daroval Jezus na križu. Tam je prelil svojo kri in umrl za vsakega, zame, zate. Ključ za razumevanje njegove žrtve je ljubezen. To, kar je "pohujšanje in nespamet" (1 Kor 1,23) za nas ljudi, je Božja moč, moč njegove ljubezni. On je postal "Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta" (Jn 1,29). Oprani z njegovo sveto krvjo laho živimo novo življenje.

Lev je poleg tega, da označuje Judov rod, predstavlja v pozitivnem smislu moč, bojevitost, junaštvo. Uporablja se tudi v negativnem smislu, kot simbol krvoločnosti, nasilja, neusmiljenja in maščevanja. Podobo je potrebno prav razumeti. Bog ni bitje maščevanja, je pa dosleden v boju proti zlu in gori v svojii ljubezni do človeka in ga hoče - za vsako ceno - tudi za ceno lastnega življenja rešiti iz brezna zla in greha. Tu se spomnim filma Brave heart. Jezus je tudi podoba za nas moške (no, tudi za ženske!=) - da v sebi prebudimo bojevniško srce. Ne bojevniško v smislu nasilja, ampak v smislu boja za zmago dobrega, najprej v nas samih, potem pa tudi okrog nas. Vendar moramo upoštevati dve stvari: Jezus nikoli ni obsojal človeka (grešnika), ampak greh, dejanje. Prav ljubezen do človeka ga je gnala v boj zoper greh. Jezus ni delal nasilja nad človekom. Pustil je, da so bili nasilni nad njim. On je "lev" in "kralj" tudi pred Pilatom: razbičan, opljuvan, okronan s trnjem ne izgubi notranjega dostojanstva: "Moje kraljestvo ni od tega sveta. Če bi bilo..." Morda bo kdo rekel: še en krvav prizor iz filma (Pasijon Mela Gibsona). Ampak ta prizor gledamo drugače, če smo izkusili srečanje z Jezusom in skušamo gojiti z njim živ odnos. Ob njem razumemo, da je on "jagnje in lev" za nas. Zame in zate.