6 sadov Besede, ki deluje v srcu tistega, ki veruje - 5: ZVESTOBA

Skupnost Kristjanov v Tesaloniki je sprejela evangelij, ki ni prišel med njih samo z besedo, ampak tudi z močjo, svetim Duhom in popolno zanesljivostjo.

Sprejela je besedo, ki jo je slišala od Pavla ne samo kot človeško besedo, ampak kot Božjo besedo, ki tudi DELUJE v vas, ki verujete.

Božja beseda je delujoča. To pomeni, da nekaj v nas premakne, spremeni. Poslušati Božjo Besedo skupaj pri maši je drugače. Biti skupnost pomeni, da skupaj poslušamo, kaj nam govori Gospod. Duhovnik skuša v pridigi osvetliti to, kar nam Bog govori, a nič ne more nadomestiti drže odprtosti, s katero nekdo posluša.

Tudi danes smo slišali, kako Pavel kristjane v Tesaloniki spodbuja, naj ne spijo kakor drugi, ampak naj bodo budni in trezni.

Peti sad Besede, ki deluje v srcu je zvestoba. Ne zvestoba, ki je ukazana, ampak zvestoba, ki je odgovor Bogu, ki ti je zaupal neskončne darove. Poglejmo samo na kratko odlomke, ki smo jih slišali.

V njih sta druga ob drugo postavljeni dve drži:

a: Drža človeka, ki dela, ki z darovi trguje, to pomeni, da darove uporabi, jih da v obtok, da se vrže v življenje, da tudi tvega.
b: Drža  človeka, ki se boji gospodarja in zaupani dar zakoplje.

A: Poglejmo prvo držo: »TRGOVATI« tvegati, živeti

Berilo iz knjige Modrosti nam predstavi vrlo ženo, ki skrbno dela. Delati in delati dobro navsezadnje daje človeku dostojanstvo! Tudi služabniki iz slavne prilike o talentih, ki jim je zaupano premoženje njihovega gospodarja, so poklicani k temu, da trgujejo. En talent je veliko premoženje – v Jezusovem času 33 kg čistega zlata – (ki je danes vredno okrog 1 milijon €!) Kaj to pomeni? Vsakemu od nas je bilo zaupano veliko. Kajti NIHČE ni brez talenta! (Mi pa prirejamo bitke talentov – kakšen nesmisel!) Darovi, ki si jih prejel od Boga niso drobiž: prejel si življenje, razum, dve roki, vse, kar si, in marsikaj, kar znaš. Pri krstu si prejel samo Božje življenje: njegovega Svetega Duha, ki je neminljiva ljubezen! Prejeli smo milost večnega življenja, zakramente, odpuščanje grehov, ... !!!!

Bomo te darove zadržali zase, ali jih delili z brati in sestrami? Usmiljenje, odpuščanje, ki smo ga prejeli, ga bomo dali naprej ali zadržali zase?

Beseda evangelija, ki prenavlja, bomo pustili, da gre dalje?

Talenti, sposobnosti, ki jih imamo – jih bomo uporabili v korist skupnosti – krajene, župnijske, širše družbene? Ali jih bomo zaprli v trezor. Jezus nas kliče k USTVARJALNOSTI LJUBEZNI.

Zvestoba. Prva dva služabnika sta ne samo pohvajena: ampak povabljena: Vstopi v VESELJE svojega Gospoda. Zvestoba torej pomeni, da odgovorim na prejeti dar, da ga delim naprej, da ga ne zadržim zase.

V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil: Že to, kar Jezus imenuje malo, je neskončno veliko!!! Kakšne darove še ima Bog??? Vedno še večje!!!

B: ZAKOPATI TALENT

In prav zato vidimo, kako tragična je drža tretjega služabnika!

Njega vodi strah pred Gospodarjem: Zbal sem se, ... ker... in zakopal talent ... tu imaš, kar je tvoje...
Bog pa mu rče: Ma ne ... jaz sem ti to zaupal (milijon evrov!!!), da vidim, kaj boš S TEM naredil, ker imam zate ŠE VEČJE DAROVE!!! Zato je na mestu, da se tu vprašaš: Kdo je zateBog? Morda se je tudi v tvoje srce prikradlo nezaupanje, dvom, da Bog do tebe ni dober, ker ti ni dal tistega, kar imajo drugi? Sum, da ti Bog želi kaj vzeti, STRAH pred tveganjem ljubezni? Tu se rodi polovičarstvo, nezvestoba v odnosu do Boga, do bližnjih, do življenja!

V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil, pravi Bog tistemu, ki je sprejel Dar, ki ga ni iz strahu zakopal, ampak živi vsak trenutek in vsak dan iz te velike ljubezni. Kajti mi nismo sinovi noči in ne teme, ne strahu, ampak sinovi uči in sinovi dneva, sinovi, ki so prejeli ljubezen in jo bodo dali naprej!

VSTOPI V VESELJE svojega Gospoda. Iz te drže se rojeva veselje. Srečen ni tisti, ki zadrži zase, ampak tisti, ki deli, ki zaupane mu darove

Kristjan, ki se zaveda, kako veliki so Božji darovi, neprecenljivi – pravi drobiž proti vsemu, za kar se tolikokrat pehamo – pa trguje.

Pomeni, da ljubezen, ki si jo prejel od Očeta, neskončno ljubezen deliš naprej. Ljubezen se pomnoži tako, da jo daš naprej. Tako kot plamen sveče: če z njim prižgeš še eno svečo se svetloba ne zmanjša, ampak poveča.

6 sadov Besede, ki deluje v srcu tistega, ki veruje - 4: BUDNOST

V soboto ob 21.30 sem ugotovil, da bo »večna lučka« v mojem avtu dogorela. Drugače povedano, v rezervoarju ni bilo več kot dva litra bencina: veliko premalo za običajno »nedeljsko turnejo«. Črpalka na Mostu je bila že od 19. ure dalje zaprta. Ugotovil sem, da je tudi v Tolminu bencinski servis odprt le do 21. ure. Ni bilo druge izbire, kot hitro sesti v avto in natankati rezervoar v Kobaridu, kjer zaključijo ob 22. uri. Hvala Bogu je šlo samo za bencin. A za vsakega od nas bo prišel trenutek, ko bo šlo za življenje in to ne samo za to življenje, ampak za večno življenje! Prišla bo ura, ko se bodo vrata zaprla. Takrat ne bi rad ostal zunaj... brez olja, z ugaslo svetilko.

Četrti sad, ki se rodi iz zavzetega poslušanja Besede, je budnost. Nedeljski evangelij o desetih preudarnih in desetih nespametnih devicah (Mt 24,1-13) nas noče prestrašiti glede prihodnosti, ampak nas hoče ozavestiti o pomembnosti sedanjega trenutka. Ta edini nam je dan, da živimo in da pridobimo »olje« ki bo hranilo plamen naše svetilke do takrat, ko pride ženin. Če poslušamo Božjo besedo in ji sledimo, bo vsak dan, vsaka ura, vsako dejanje in beseda, korak naproti ženinu, ki prihaja.

Budnost je drža preudarnega, modrega človeka. Prav zato beremo prvo berilo iz knjige Modrosti. Človek, ki išče modrost, jo bo našel. Še več: modrost išče take, ki so je vredni. Če bi se jaz zavedal, da se bencinski servisi ob navedenih urah zapirajo, bi poskrbel, da napolnim rezervoar pravočasno. Enako velja glede še pomembnejših stvari v življenju: vedno znova jih odlašamo, prestavljamo. Bom jutri. In ponavadi rečemo to glede stvari, ki so nam pomembne. Jutri se bom pogovoril z ženo. Jutri si bom vzel čas, da se usedem z otrokom. Jutri bom obiskal bolnega soseda. Jutri bom bral evangelij. Jutri bom molil. Jutri... In pozabim, da s tem, dar delam danes, kar živim danes, ta trenutek, odločam o svoji večni usodi. Kajti samo sedaj lahko polnim posodo svojega življenja z oljem ljubezni! Da, sedanji trenutek lahko preživim v ljubezni, ki je izlita v moje srce po Svetem duhu, ki mi je bil dan.

Kajti naše življenje je priprava na svatbo. Kdor veruje v Očetovo ljubezen in želi nanjo odgovoriti, zaživi bratstvo z ljudmi okrog sebe. In tako vsak trenutek življenja napolnjuje olje ljubezni, vse do zadnjega trenutka, ko bomo v smrti odneseni naproti Gospodu, in bomo zmeraj z Njim, kot piše Pavel Tesaloničanom.

Jezus nam naslika tudi tragično nasprotje te drže budnosti. Naše življenje lahko postane prazna posoda, brez Boga, brez ljubezni. Oddaljimo se od njega, da ga ne poznamo več. Naše svetilke ugašajo. Jezus svoje učence opozarja, da si ne bi avtomatično pripisovali odrešenja zaradi golega dejstva, da so verniki. Da smo sprejeli odrešenje, se pokaže v tem, da uresničimo Očetovo voljo in ljubimo brate. Gospod te vabi, da narediš majhne korake, korake, ki jih lahko narediš samo ti:

1.          Prosi ga, da tvoje srce ponovno napolni z oljem svoje ljubezni. Sedaj, je trenutek, ko tvoje življenje lahko napolni ljubezen Svetega Duha. Sedaj in ne jutri! Prosi zanj, saj ga bo Oče dal tistim, ki prosijo!

2.          Korak za vse, ki ste poročeni, in za mlade, ki si želijo ustvariti družino: To, kar je lepega v zakonski zvezi, je le bled odsev Njega, ki nas je ustvaril, da bi ljubili z ljubeznijo, s katero nas je on ljubil. Je napoved, obljuba večne svatbe, ko bomo za vedno z Gospodom. Kakšen odnos živim s svojim možem, ženo? Koliko je med nama še svatbe? Prosi ga za prenovo vajinega odnosa! Za mlade: Kakšen odnos želim živeti z nekom, s katerim bi rad ustvaril družino?

3.          Kdor je ostal sam in izkuša tudi bolečino samote; pa tudi vdove, vdovci, ki doživljate bolečo ločitev smrti, vam bi rad rekel: Vsi globoko v srcu čutimo, da smo ustvarjeni za drugega in za Drugega. Naš ženin je Gospod, ki nas ljubi! Človek je sposoben Boga. In vse, kar je manj kot Bog, ga ne izpolni!!! Nebeška svatba bo tista končna, kjer bo vse naše hrepenenje izpolnjeno!

Vsi smo povabljen si na svatbo! Zato izkoristimo čas, da ohranimo naše svetilke prižgane, in nabiramo zalogo olja za čas pričakovanja. Ta trenutek je pomemben. Kako naj ga preživim, da bo korak proti nebeški svatbi? Bodimo budni!

6 sadov Besede, ki deluje v srcu tistega, ki veruje - 3: BRATSTVO

V srcu tistega, ki je pripravljen poslušati, se rodi prvi sad Besede: vera. Vera v Boga, ki mu ni potrebno plačevati davkov, ker ni tak, kot številni cesarju tega sveta, ampak je Oče, ki daje vse – daje tudi svojega Sina. Drugi sad skrbnega poslušanja Božje Besede je ljubezen. Naša človeška ljubezen je samo majhen odgovor na veliko večjo, neskončno Ljubezen Boga. On nas je prvi ljubil, zastonj, brez pogojev in če-jev.

Odlomki, ki jih poslušamo na 31. navadno nedeljo pa zarežejo v bistvo. Pokažejo, da odnos, ki ga imamo z Bogom, določa, kakšni bodo naši medčloveški odnosi. Tretji sad resnega poslušanja Besede je bratstvo.

Prerok Malahija ne »špara« z besedami. Tako oster je, da današnje prvo berilo izpusti kar nekaj ostrih stavkov, namenjenih duhovnikom in vsem tistim, ki so odnos z Bogom skrčili na zunanje opravljanje dolžnosti. Prazno bogoslužje, kjer Bogu darujejo ostanke, je hecanje z Bogom! A on je svet, velik kralj nad vso zemljo! Se lahko hecaš z Njim, ki je Gospod nad vojskami? Zavezo z Bogom, ki je prinašala življenje in blagoslov prelamljate, zato boste deležni prekletstva, pravi prerok!

Tudi odnosi, ki vladajo med ljudmi, so zato neiskreni. Kjer se Boga časti le na pol, kjer ga ne ljubijo z vsem srcem, vso dušo in vsem mišljenjem, se začne častiti druge bogove in za njimi skritega drugega boga – lastni jaz. Tako pismouki in farizeji Boga izkoristijo za svoje privilegije, za to, da so več,  da lahko drugim nalagajo bremena, ki se jih sami še s prstom ne dotaknejo, da si izbirajo prve sedeže, da jih ljudje kličejo s častnimi nazivi, ... 

Jezus nadaljuje tradicijo prerokov in bo pismoukom in farizejev javni klical 7-krat gorje! Svojim učencem jasno pravi: »Vi pa ...« In danes pustimo, da nas v srce zadene ta »Vi pa...« Kajti Jezus noče Cerkve pismoukov in farizejev, ne Cerkve prvih sedežev in častnih pozdravov, ne Cerkve hinavščine, varanja, kariere, pozunanjenosti, ne Cerkve, kjer malo častimo Boga, malo pa sami sebe, ampak...

1.          Cerkev - Očetova hiša. Kraj, kjer si sprejet in ljubljen z Očetovo ljubeznijo. Cerkev, kjer nisi ocenjen po zunanjem videzu, po naslovih, po zaslugah, ki jih imaš, ampak se ob Sinu – Jezusu učiš kaj pomeni biti ljubljeni sin, ljubljena hči. Kajti tega nas je prišel naučit Jezus! Zato je to tudi

2.          Cerkev bratstva. To je Cerkev učencev, ki imejo enega Učitelja, Sina! Si ne želi vsak od nas, da bi v cerkvi srečal ljudi, ki ga ne bodo sodili in obsojali, ampak ga sprejeli kot brata in sestro? To bratstvo se ne rodi iz naše odločitve. Rodi se, ko sprejmemo ljubezen Očeta!

3.          Cerkev služenja. Eden je naš Vodnik, Kristus!  Naš voditelj je tisti, ki ni prišel, da bi mu stregli, ampak, da bi on stregel in dal življenje v odkupnino za mnoge. Zato je v Cerkvi največji tisti, ki je strežnik, ki služi. Veličina ni v tem, da si več in se ti drugi klanjajo, ampak, da služiš, da omogočiš drugemu, da zaživi dostojanstvo, ki ga je prejel pri krstu.

Si želiš take Cerkve? Da? Potem je to tista globoka, notranja prenovitev Cerkve, ki je nujno potrebna. Brez nje bo preureditev župnij v Koprski škofiji le zunanji administrativni ukrep, podoben številnim, ki ne dosežejo življenja in ne prinesejo resničnih sprememb. Cerkev gradijo in jo bodo gradili ljudje, v katerih bo dozorela drža apostola Pavla, ki je med Tesaloničani nastopil s prav takšno toplino, s kakršno mati neguje svoje otroke, in jim hotel dati ne samo Božji evangelij, ampak tudi svoje življenje, in sicer zato, ker so se mu priljubili.

Če si želiš drugačne Cerkve, jo pomagaj graditi s tem, kar si. Ni se potrebno pretvarjati. S tem, kar si, kar znaš, kar imaš, s tem, kar živiš, si že vključen v Njega, ki nas združuje v eno.

Tomaž