sobota, 10. marec 2018

Iz sužnosti v svobodo - Postni čas 2018 - 4



Današnje bogoslužje Besede se odpre z jedrnatim poročilom o izgnanstvu ljudstva in o načrtu Boga, da obnovi svoje ljudstvo in sveto mesto.
Smo malo pred letom 587 pred Kristusom. Judovsko kraljestvo vodi kralj Sedekija, ki se direktno upre preroku Jeremiju, Božjemu poslancu. Nezvestoba vodilnih duhovnikov in ljudstva se kopiči, posnemajo gnusobe narodov in oskrunijo Božjo hišo. Vse to počnejo navkljub opominom prerokov, ki jih zametajo, preroke zasramujejo, tako daleč, da »ni bilo več ozdravljenja«.
Ravnanje ljudstva in voditeljev ima težke posledice: Kaldejci oblegajo Jeruzalem in ga zavzamejo. Tempelj je oskrnunjen in zažgan, mesto Jeruzalem požgano, dragocena oprema palač uničena, obzidje je porušeno. Tiste, ki jih Kaldejci niso pobili, so odpeljali v ujetništvo v Babilon.
Berilo predstavi vso tragiko človeka, ki se obrne proč od Boga. Pavel Efežanom povzame isto resnico z besedami: Mi smo bili zaradi prestopkov MRTVI!!! 
Tu vidimo, kaj naredi greh v nas:

  • Človek ni več Božje svetišče, ampak oskrunjeno: malikuje in časti vse drugo, ne več živega Boga, ... in tudi sebe prodaja in usužnjuje.
  • Mesto, hiše, domovi – skupnost in odnosi so podrti, ni več možno bivati skupaj, ostanemo brez doma.
  • Ni več obzidja - zaščite pred sovražniki: človek je na milost in nemilost izpostavljen vsem nevarnostim, ni več upora.
  • Sovražnik je dosegel svoje: kar ni mrtvo, je pa ujeto, človek postane suženj smrti!!!

To se zgodi nam v našem grehu!!!
Kaj je EVANGELIJ današnje nedelje? Evangelij, vesela novica tudi ZATE, kajti tudi ti si se ujel v zanke smrti!?
Da te Bog ne pusti v smrti! Da je poslal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje ne pogubil, ampak imel večno življenje!
Zato je šel na križ: ko zremo Križanega Kristusa, smo razstrupljeni kačine laži, ki nam je vzela poznavanje Očeta, zbežali smo pred njim in postali smo sužnji.
In VERA ti daje ponoven dostop do življenja... Odločitev za vero je torej to, da sprejmem njegovo rešitev! Zato Janez zapiše najlepšo definicojo kristjana: Mi smo spoznali LJUBEZEN, ki jo ima Bog do nas in VERUJEMO VANJO!!! (1 Jn 4,16)
Kaj je torej bistvo nevere? Izključim se iz ljubezni. »Ljudje so bolj ljubili temo, kakor luč.« Zato je tisti, ki ne veruje že sojen: ker se je odrezal od izvira ljubezni.
Iz sužnosti, v katero smo padli nas Gospod rešuje. Pri zakramentu spovedi oziroma sprave Bog ponovno obnavlja naša porušena življenja. Zazrimo se v Križanega Sina: tam zremo Ljubezen, ki jo ima Bog do nas. Tam sprejemamo zdravilo odpuščanja!

  • Jezus te pri spovedi očiščuje, iz tebe spet naredi Božje svetišče: splete bič in izžene trgovce in umiva ti noge, kot apostolom pri zadnji večerji.
  • Obnavlja »hiše« - odnose, ki jih živiš: z možem, ženo, otrokom, očetom, mamo, sodelavcem, prijeteljem...
  • Ponovno ti daje v roke ščit in oklep in čelado odrešenja: Daj ti orožje za boj proti skušnjavam, ki sedaj ne bodo utihnile!
  • Dviga te iz groba in te osvobaja ujetosti! Na velikonočno vigilijo bomo praznovali Naše vstajenje, našo svobodo, kajti Gospod nas je rešil.

Bog je svet ljubil tako ... da tako zelo, ker noče, dabi se nihče ne pogubil, ampak imel vsak polnost življenja. Vsak. Najprej ti in potem vsi, h katerim te pošilja ...



Ni komentarjev: