Prejšnjo nedeljo smo ob viziji Cerkve, ki nam jo naslikajo Apd 2 videli skupnost, ki je povezana, kjer nihče ni izključen, kjer vlada veselje in prepostost, privlačna, sveža, rastoča Cerkev, Cerkev, ki si jo želimo, ki raste iz osebnega srečanja z Vstalim Jezusom.

1. Jezus hodi z nami

Jezus se nam ob dveh učencih na poti v Emavs tudi danes kaže kot tisti, ki razume, ki hodi z nami tudi, ko smo v krizi, na poti razočaranja, žalostni. To, o čemer sta učenca sanjala, je propadlo. Upanje je ugasnilo. Vso pot sta Jezusu sledila na poti v Jeruzalem, sedaj se oddaljujeta od njega.

"KRiza Emavsa" - ta se zgodi – se je zgodila, se dogaja in se bo! Vsakemu! Vendar JEzus poišče svoje učence, hodi z nami, posluša naša vprašanja, odgovarja nam na način, da naše srce zagori, da se nam prepoznati v lomljenju kruha. In to nujno potrebujemo! Vendar se ne moremo zadovoljiti s tem, da smo potolaženi.

2. Izziv: postati Jezus na poti v Emavs

Čas in svet, v katerem živimo, nas izziva, da storimo več: da mi postanemo Jezus, ki hodi z ljudmi, ki so se napotili v Emavs. Danes imamo kot skupnost kristjanov nalogo, da skrbimo za ogromno množico ljudi, ki so se napotili v Emavs: ki so izgubili vero, izgubili upanje, ki so se jim zrušile sanje in ideali, ki nimajo nikogar, ki bi jim zares prisluhnil, jim govoril tako, da bi njihovo srce zares oživelo, da bi upanje spet zagorelo.

Jezusovo naročilo je jasno: »Kakor je Oče poslal mene, tako jaz pošiljam vas!«

Italijanski škofje v enem izmed sodobnih cerkvenih dokumentov opredelijo, kdo je v tej množici:
1. ljudje, ki niso imele nobenega stika z vero, nekrščeni in neverujoči;
2. krščeni, ki niso odgovorili na božji klic, ki ga krst predstavlja, ki so prejeli vse zakramente, a dejansko živijo brez vere;
3. krščeni, katerih vera je ostala na stopnji osnovnošolskega verouka, vera, ki je nikoli niso zanikali, nikoli pozabili, a tudi nikoli poglobili, oživili;
4. K tem trem kategorijam bi lahko dodali še četrto: osebe, povečini krščene, ki nočejo vedeti več za vero, ki zavračajo potrebo po njej, ki jo imajo za dolgočasno in brezvezno.
In prav k tej množici smo poslani! To je spreobrnjenje, ki ga danes Vstali Jezus zahteva od krščanske skupnosti! Od nas!

2. vatikanski koncil, papeži, dokumenti... vse govori, da mora naša vera postati bolj misijonarska. A težko to prodre v našo zavest, ker še vedno živimo v predstavi, da je vera isto kot to, da hodiš k maši, enkrat na leto k spovedi in obhajilu, da daš dober zgled in skrbiš za krščansko vzgojo v svoji družini. Zavest, da moramo hoditi s tistimi, ki se oddaljujejo od Boga in jim biti priče, dolga stoletja in še vedno ni navzoča. A danes je drugače. Ne moremo biti brezbrižni do množic, ki odhajajo proti Emavsu. (Nismo imuni na skušnjavo, da se pred to nalogo zapremo vase! Jezus je imel po vstajenju "največ dela", da je preobrnil svoje učence in iz njih spet naredil apostole!)

3. Kako?

Pustimo, da nam pot pokaže današnja Božja beseda:
1. Najprej moramo biti sposobni pričevanja (posamezniki in skupnosti – župnijske, gibanja, skupine...) skupaj s Petrom: »Tega Jezusa je Bog obudil in mi smo temu priče.« In to na način, ki je verodostojen: na način, kako živimo, kako delamo, kako se obnašamo: »preživite v spošljivem strahu čas svojega bivanja v tujini«
2. Istočasno tako kot posamezniki in kot skupnosti smo poklicani, da se približamo tem, ki so se odpravili v Emavs, da poslušamo njihova vprašanja (Neka študentka, ki štopa iz LJ na obalo, mi je rekla: »Vedno moram nekaj razlagat!« Rekel sem ji: Hvala Bogu, da imaš komu. Ljudje potrebujejo pričevalcev, sopotnikov na poti vere!), da odgovarjamo na način, ki prebudi ogenj v srcu ljudi, da se damo spoznati tako, da tudi mi lomimo kruh upanja, veselja, ... Danes smo mi Jezus, ki hodi z ljudmi: smo njegove roke, noge, oči, usta,...

4. Kje?

Tam, kjer živimo; »na poti«: v soseski/bloku, v službi, na faksu, v pisarnah, v zabavišnem parku, v šoli, na stadionu, v vilah. Ne moremo se zadovoljiti s tem, da verujemo v Vstalega. Postati moramo Jezus na njihovi poti!

Konkretno povabilo:
• Kdo je podoben učencema, komu se bom ta teden skušal približati, ga poslušati, mu odgovarjati, pričevati o tem, da je Jezus živ?