potopljeni in maziljeni

Se tudi tebi zgodi, da te po novem letu "zamede"? No, mene je, vsaj v nekaj pogledih. Preživel sem, sedaj se zadnji vagoni priključujejo na lokomotivo. Novi izzivi, nove naloge, poleg starih seveda=). Malo z zamudo, pa vendar morda za koga zanimivo objavljam naslednje razmišljanje ob nedelji Jezusovega krsta. Ko te zasuje, se je dobro spomniti začetka, temeljev, ki so globlji od vseh bolj ali manj površnih vznemirjenj...

Večina od nas je bila krščena kot otroci. Jaz naprimer vem, da sem bil krščen, ker sem videl fotografije. Upam, da ni fotomontaža=)

Krst ni le dogodek v naši preteklosti, ampak je resnica o naši sedanjosti:

1. O tem, KDO SMO: Vsak trenutek mojega/tvojega življenja je potopljen v Božjo ljubezen. Nad Jezusom je Oče izrekel besede: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« Če nam nekaj v nas govori, da je naše življenje nepomembno, da je nesmiselno, da smo prepuščeni usodi, da moramo poskrbeti zase, ker drugi za nas ne bodo, je Bog v našem krstu izrekel te besede nad nami: »Ti si moj ljubljeni sin/hči, vesel sem te. Ponosen sem nate.«
   
   Tim Guenard (Genar), boksar in kamnosek, je s strani svojih staršev doživel zavračanje, krutost in nasilje. Pri dveh letih ga je oče pretepel skoraj do smrti. Ko je pobegnil iz popravnega doma, je postal je član raznih tolp v Parizu in živel divje življenje. Postal je boksar, in vse, kar je želel je bilo eno: maščevati se očetu. Srečal se je s skupino kristjanov in z nekim redovnikom, ki ga je potrpežljivo spremljal. Ponovno je sprejel Jezusa in njegovo odpuščanje in to je postopoma ozdravilo njegovo ranjeno srce. Bil je krščen in se poročil. Sedaj je oče štirih otrok in na svoji kmetiji (čebele in ovčereja=) skrbi za fante z ulice, ki želijo začeti novo življenje. (Priporočam njegovo knjigo: Močnejši od sovraštva!)
   
   Krst torej ni le pretekli dogodek v našem življenju. Krst pomeni, da smo potopljeni v Božjo ljubezen vsak trenutek življenja. Tako kot se zjutraj umivamo/tuširamo, se lahko v trenutku molitve potopimo v to ljubezen in rečemo: Oče, ta dan, vsak trenutek tega dneva želim preživeti kot tvoj sin/hči. Moje misli, besede in dejanj naj odražajo, da sem tvoj. (molitev: Tebe ljubim Stvarnik moj... je čudovita molitev v tem smislu: počasi, zavestno, s srcem – en teden). Tvoj dan bo drugačen. Odnosi do žene/moža, otrok, sodelavcev, prijateljev, strank, se bodo začeli spreminjati!
   (Priporočam knjigo Helene Reberc: Utrip srca me vodi v molitev)
   

2. O tem, KAKO ŽIVIMO: Moje življenje in delo je služba Bogu. Pri krstu smo maziljeni s Svetim Duhom, ki ga ponazarja krizma. Kristjan pomeni isto kot Kristus: maziljen. Maziljeni smo, da bi postali drugi Kristus, njemu podobni.
   V antiki so se z oljem mazilili atleti in rokoborci, da bi bili prožni in bi se lažje izmuznili nasprotniku. Mazilile so se ženske, da bi bile lepe (menda se to danes dogaja še pogosteje=). V Izraelu je imelo maziljenje kraljev in prerokov verski pomen: s tem so bili posvečeni za službo Bogu. Danes: Jezus je maziljen – ne z aromatičnim oljem ali parfumom, ampak s svetim Duhom.
   Danes uporabljamo veliko mazil, parfumov, dišečih olj, krem... Obstaja cela industrija tega. Ampak danes ne bom delal reklame za to, ampak želim vsem nam priporočiti naboljšo in najbolj zanesljivo aromaterapijo: maziljenje Svetega Duha. Tega potrebujemo danes! Sveti Duh ozdravlja sodobne bolezni duha.
   
   Ozdravlja zakonsko zvezo, ker je Duh ljubezni – in zakon naj bi bila medsebojna podaritev dveh za vse življenje.
   Posvečuje naše delo: v službi in doma. Sv. Pavel pravi: »Služíte z dobro voljo kakor Gospodu in ne kakor ljudem, saj boste od Gospoda prejeli plačilo.« V svojem poklicu ne služimo samo denarja. V svojem poklicu služimo Bogu, posvečujemo ta svet, preoblikujemo odnose. To je vačasih sodobno mučeništvo: (p)ostati pošten v svetu goljufije, živeti odnos spoštovanja do drugih, delati... s srcem opravljati svoj poklic.
   
   Prejšnjo nedeljo: biti kadilo: razširjati prijetenj vonj, parfum Božje ljubezni okrog nas tam, kjer smo, delamo, živimo.
   

Sklep: Pri krstu smo prejeli poslanstvo: nadaljevati Jezusovo delo na zemlji. Nalogo, da o Očetovi ljubezni pričujemo drugim. Besede Izaiju se nanašajo na nas, name, nate:
»Jaz, GOSPOD, sem te poklical po pravici in te prijel za roko, varujem te
in te postavljam za zavezo ljudstvu
in za luč narodom, da odpreš slepe oči
in izpelješ jetnike iz zapora, iz ječe tiste, ki sedijo v temi.«

... kajti on spreminja ta naš svet od znotraj navzven, začenja tam, kjer smo najbolj bogati in najbolj ubogi, najbolj ranjeni in najmočnejši: v globni bitja, v srcu, v našem najglobljen središču. In od tukaj navzven sije njegova luč v najprepostejših stvareh vsakdanjega življenja: v roki, ki se proži v objem, v pogledu, ki se namehne, v trenutkih tišine in hrupa, v soncu in solzi. Jezus je prišel na ta svet pred 2008 leti... prišel bo ob koncu sveta, prihaja pa tudi v trenutku, ki se imenuje SEDAJ... in to je najpomembnejše!

Blagoslovljen božič!

Tako dolgo nisem nič napisal na ta spletnik... preveč (nepotrebnih) stvari, opravkov, dela, ...

In ne vem, če ste že opazili, ampak še osem dni in bo božič. Morda nas to navda s paniko: ojoj, toliko moram še storiti: nakupiti darila, pripraviti hrano za vse obiske, počistiti stanovanje, v službi imamo pravo norišnico, v trgovinah bo nepopisna gneča, otroci imajo nastope, firme zabave, ... In tako se zgodi, da se na mojem seznamu stvari, ki jih moram narediti nabere 50 in več točk... in vem, da mi NE bo uspelo.

Letos sem se odločil, da bom naredil še drug seznam, česa vsega NE bom naredil. In tako bo moja soba verjetno za božič nepospravljena, avto po vsej verjetnosti ne bo opran, ... Zato, da bi naredil tisto bistveno. Zato, da bi bistvo božiča, njegovo sporočilo ne šlo mimo...

Kajti božič je lahko tudi samo običaj, tradicija, navada, ... Berila današnje 3. adventne nedelje nas izzivajo. Janez v ječi spršuje: »Ali si tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Nekdo MORA PRITI, sicer je naše življenje prazno. In božič je zato, ker je tisti, ki MORA PRITI, Jezus. On mora priti. Oče se je odločil trdno in brez oklevanja, da svojega edinega Sina pošlje na zemljo. Ni ga poslal na turistični ogled z letalom, da bi pomahal ljudem kot božiček=) Poslal ga je, da vzame nase vso človeškost, da tvega to, da bo proglašen za nezakonskega otroka, da bo rojen v hlevu, ne v topli izbici, da bo takoj po rojstvu preganjan in bo njegova družina begunska, da dela s svojimi rokami, da ljubi s človeškim srcem,... da umre na križu... On MORA PRITI. Tudi če zanj »ni prostora«, on pride. Stoji pred vrati in trka. Božič ni praznik miru! Ker me Bog ne pusti pri miru, da bi mirno sedel na kavču in "štrkal" po TV kanalih. On hoče moje srce, moj čas, mojo ljubezen!

Ali si ti tisti, ki mora priti? To spršuje Janez KRstnik Mi bi isto vprašanje izrazili z drugimi besedami: Kje naj najdem popolno ljubezen? Kaj je smisel mojega življenja, zakaj sem se rodil, kaj delam na tem planetu? Kako naj najdem veselje, ki ne bo kot novoletni ognjemet, za katerim je v 20 minutah samo še dim?

Janezu Jezus odgovori: "Povejte, kaj se dogaja, kar slišite in vidite..." In kaj se zgodi, kjer sprejmejo Jezusa, kaj se zgodi, ko sprejmemo Kristusa kot osebnega odrešenika, kot tistega, ki prihaja zaradi mene in tebe, »zaradi nas in našega zveličanja«, kot molimo v veroizpovedi?

1. slepi spregledujejo in gluhi slišijo: Kar naenkrat se odpro duhovne oči: v življenju mora biti nekaj več kot služba, denar in zdravje. Nekaj več kot so stvari in zunanja podoba. Več od imetja in uspeha. Mora biti neka notranja vrednost človeka. Gluhi slišijo: Božja beseda je naenkrat živa: v srcu mi Božji glas govori: ti si moj ljubljeni sin/hči. LJUBEZEN, zastonjska, močna in čista.
2. gobavi so očiščeni in mrtvi vstajajo: Jezus je dal življenje zame. Zato je prišel. Da me očisti, opere mojih grehov, mi da večno življenje. Ob njem se rojeva novo, globoko in resnično VESELJE, ki ni odvisno od zunanjih okoliščin in števila zabav, ki ji obiščem, ampak je veselje srca, ki se zaveda, da mu je odpuščeno. Bil sem umazan, sedaj sem opran! Bil sem duhovno mrtev, sedaj živim!
3. hromi hodijo: Ljudje smo brez volje, utrujeni od opravkov in preobrmenjeni od služb – ker ne vidimo SMISLA. Ob Jezusu ljudje shodijo. Naenkrat vedo, zakaj so na svetu. Vem, da je moje življenje, vsaka minuta odgovor na to Božjo ljubezen in da sem postavljen na ta svet, da bi drugim pričal o tej ljubezni!

Božič je zato priložnost da skupaj pričujemo svetu o tem, kaj Kristus dela v našem življenju. In moje srce začne močneje utripati, ko vidim, da ljudje, ki so bili duhovno mrtvi, spet zažarijo oči, da jokajo v veselju, ko doživijo Jezusovo odpuščanje... Vizija, ki nam jo naslika Izaija, ali nas ne strese,...

»Glejte, vaš Bog!
...on prihaja, da vas reši!
Tedaj bodo spregledale oči slepih,
gluhim se bodo odprla ušesa.
Tedaj bo hromi skakal kakor jelen,
jezik nemega bo vriskal.
Kajti v puščavi se bodo odprli vrelci,
v pustinji potoki.
GOSPODOVI osvobojenci se bodo vrnili
in prišli s pesmijo na Sion.
Nad njihovo glavo bo večno veselje,
dosegli bodo radost in veselje,
žalost in vzdihovanje bosta zbežala« (Iz 35,4-10).

Ali te ne spodbudi, da bi videl, kako se to ponovno uresničuje tukaj, med nami? To je božič: Bog, ki daje da hromi hodijo, slepi vidijo, mrtvi ponovno zaživijo.