sobota, 20. januar 2018

Za kom pa ti hodiš?



V 6 nedeljah do postnega časa, bomo ob Markovem evangeliju pobližje pogledali, KDO JE JEZUS, v katerega verujemo. Naša vera v »Boga«, v »nekaj nad nami« je pogosto vera v nekaj zelo oddaljenega. V teh 6 tednih lahko tvoja vera postane nekaj veliko bolj oprijemljivega: zato te vabim,, da skupaj POSLUŠAVA – GLEDAVA – IZKUSIVA to, KDO Jezus je in to, kar dela za nas DANES.
Ob Jordanu smo videli, da je Jezus Očetov ljubljeni sin in da smo tudi mi prejeli pri krstu isto dostojanstvo, da lahko živimo kot ljubljeni sinovi in hčere. Potem smo videli, da Jezus nikogar ne sili, ampak preprosto gre mimo, a ko idi, da mu sledimo postane zelo pozoren in se zanima za nas. »Kaj iščeš?« je vprašanje, ki nam ga zastavlja in nas vabi v avanturo: izkušnjo doma: kjer smo lahko sprejeti.
Danes nadaljujemo z Markovim evangelijem na severu, v Galileji, deželi, ki so jo imeli za pogansko. Tam oznanja evangelij: veselo novico in kliče. Jezus je torej Očetov Sin, ki išče človeka, vsakega, posebej izgubljenega, tistega, ki se je zakopal v svoje delo (ribiči), ki skuša popravljati svoje odnose, to, kar se je v življenju zavozlalo. Ne oznanja evangelija v pravoverni Judeji, ampak poganski Galileji, tako kot Jona, ki oznanja spreobrnjenje poganskim Ninivam, velikemu mestu. Bog išče, vedno znova išče, kar je izgubljeno, kar je po človeško odpisano.
Jezusov klic se zgodi v milostnem času: Čas se je dopolnil, Božje kraljestvo je tu. Za razliko od kronosa (kronometer), ki je čas, ki teče vsem enako, obstaja v Svetem pismu kairos, milostni čas, čas, ko Bog obišče človeka, čas, ko gre jezus mimo, ko pogleda in pokliče. Čas je kratek, piše Pavel Korinčanom. Ninivljani imajo samo štirideset dni, da se spreobrnejo. Torej ni vseeno, kako  preživiš ta čas. Ta trenutek. Kristjan je človek, ki prepozna milostni čas, prepozna obiske Boga v svojem življenju. Obiske, ki so pospremljeni s pogledom: Jezus zagleda Simona in Andreja in potem Jakoba in Janeza. Ta milostni čas je zaznamovan s pogledom, z obrazom. Bog ima obraz, v očeh Sina se prepoznam in zavem pomembnosti tega trenutka, ki ga živim.
Kristjan je nekdo, ki je dgovoril na Jezusov klic. Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi. Konec je množičnega krščanstva. Lahko je veliko krščenih (Danes sva z Nikotom pisla statistiko naših župnij: 330 prebivalcev, 300 katoličanov). Ni pa veliko kristjanov, ki so zaslišali ta klic, in nanj odgovorili. Kajti življenje, ki si ga prejel s krstom lahko v tebi zaspi. Lahko nezavedno in nehote zapraviš dar, ki si ga prejel. Bog ga ne bo vzel, samo ti ne veš, da ga imaš, ne veš, kaj si prejel! Zato je tako pomembno, ali slišiš besede: Hodi za menoj. V teh treh besedah je povzeto bistvo krščanstva.
Vera ni članska izkaznica, ki jo imam za vsak slučaj. Vera je osebni odnos z Jezusom Kristusom: odnos prijatelja do prijatelja. Pomisli: je tvoja vera to?
Vera pomeni pridružiti se Jezusu in hoditi za njim. Vera: to so ušesa, ki poslušajo Jezusa, so noge, ki gredo za njim, oči, ki ga gledajo, roke, ki se ga dotikajoin predvsem srce, ki ga ljubi (S. Fausti). Je tvoja vera to?
Če ni, potem ti rečem: NE BOJ SE! Pomeni samo to, da je pred teboj čudovita možnost: Jezus gre DANES mimo, danes je njegov milostni obisk, danes te pogleda, danes te kliče: Hodi za menoj! DANES te vabi. Kajti, ko evangelij v nas prebudi vero, prebudi simpatijo, prijateljstvo do tega Jezusa, ki išče TEBE. Danes NISI SLUČAJNO tu!!! On te je želel srečati!
Če si prišel, prišla v cerkev, ali pa bereš te vrstice, si že moral pustiti vsaj kakšno svojo mrežo (morda prenos tekme svetovnega pokala iz Kitzbuhla ali Cortine D'ampezzo, serijo skokov v Obersdorfu, kavo s sosedo, lenarjejnje v postelji, ..:, turško nadaljevanko,...
Če si se že odločil, da hodiš za njim, če sta z Jezusom že prijatelja, potem si najbrž odkril, da Jezus upošteva to, kar si. Peter je znal loviti ribe. In naredil ga je za ribiča ljudi. Jezus upošteva dar, ki ga imaš. Upošteva to, kar je položeno vate. To mu daj na razpolago in delal bo čudeže!
Predvsem pa bo skupaj s tabo pletel mrežo novih prijateljstev, ki niso utemeljena na interesih, na simpatiji, na skupnem sovražniku, ampak v njem, v njegovi ljubezni. To je mreža ribiča ljudi: njega, ki je prišel, da bi nas povezal na nov, originalen način, ne, da nas ujame in zveže, ampak, da nas reši. Da nas stke v mrežo življenja: v bratstvo: v skupnost bratov in sester, da bi nihče ne obvisel v praznini, žalosti, obupu, osamljenosti. Ta nova prijateljstva v Kristusu nas ne delajo vseh enakih, kot nas sodobna kultura, kjer moraš imeti točno take strgane kavbojke, kot jih imajo vsi, ampak nas povezujejo v edinosti, kjer vsak ohrani svojo posebnost, a smo lahko skupaj, si nismo konkurenca in grožnja, ampak dar!
Tako prerosto je in tako lepo: njegov korak, pogled, klic in potem hoja – vsak dan. In sonce sije drugače in bremen ne nosiš več sam in veselje se pomnoži, ko ga deliš z drugimi!

nedelja, 14. januar 2018

KDO JE JEZUS, V KATEREGA VERUJEMO?



V 6 nedeljah do postnega časa, bomo ob Mr evangeliju pobližje pogledali, KDO JE JEZUS, v katerega verujemo. Naša vera v »Boga«, v »nekaj nad nami« je pogosto vera v nekaj zelo oddaljenega. V teh 6 tednih želiva, da bi postala nekaj veliko bolj oprijemljivega: zato vas vabiva, da skupaj POSLUŠAMO – GLEDAMO – IZKUSIMO to, KDO Jezus je in to, kar dela DANES.
Prejšnjo nedeljo in danes smo bili ob Jordanu, kjer je bil Jezus krščen in kjer ga Oče razglasi za svojega ljubljenega Sina. Nadenj se spusti Sveti Duh in počiva na njem. Jezus dobi torej identiteto od Očeta. On je Sin, poln Svetega Duha, poln Očtova ljubezni.
Odnosi, ki jih živimo, določajo našo identiteto: določajo, kdo smo. Čas individualizma je čas »self made men« - ljudje, ki se sami izdelajo: ko se sam izumim, si sam določim izberem, KDO sem...
Kristjan pa se odkrije ljubljen od Očeta: nekega dne se je nad teboj odprlo nebo in Očetov glas je rekel nad tabo: Ti si moj ljubljeni sin, hči, nad teboj imam veselje!!! To je bil dan našega KRSTA!
Pri krstu se je zato z nami zgodilo nekaj ključnega, bistvenega: dobili smo novo identiteto: postali smo Božji sinovi in hčere: zato, če te kdo vpraša, kdo si, lahko mirno odgovoriš: jaz sem Božji sin, Jaz sem božja hčerka! Oče je izlil nate polnost ljubeni, polnost Svetega Duha in se te veseli!
Krst je začetek nečesa novega. Pokaže pa nam tudi na CILJ, h kateremu smopoklicani: postati v polnosti to, za kar nas je Bog ustvaril. Zato je pomenljivo, kdaj in kje se danes nadaljuje evangeljska pripoved: »Naslednji dan je Janez Krstnik spet stal tam,...« Tam pomeni ob Jordanu. Jordan je bil za Izraelce prehod: iz puščave, kjer so 40 let tavali, v obljubljeno deželo.
Janez pokaže na Jezusa – Jagnje Božje – osebna izkaznica za obljenega Mesijo. V polnost življenja so ena sama vrata: On, ki je Jagnje Božje. Kaj pomeni stpiti skozi ta vrata: pomeni približati se Jezusu:
Učenca gresta za njim. Jezus »gre mimo«, ne sili, on je svoboden, ljubljeni Sin, v polnosti človek.
Ko vidi, da mu sledita, ju vpraša: »Kaj iščeta!« »Rabi – učenik, kje stanuješ?« Midva iščeva dom. Dom je tam, kejr si sprejet, ljubljen. In tu si lahko postavimo vprašanje: imam dom? Dom pomeni odnose, ne toliko stanovanje. Lahko živim v luksuzni hiši, ampak se ne počutim doma. Mi iščemo dom, hrepenimo po njem.
Šla sta in VIDELA. Da bi videli, d abi izkusili, je potrebno iti. Vera nas vsak dan znova izziva, da gremo na pot.
Če je bilo torejprvo vprašanje prejšnje nedelje: KDO SI?
Je dnes vprašanje: KAJ IŠČEŠ? Vabim te, da si upaš izraziti Jezusu svoje hrepenenje, svoje želje. Danes lahko narediš korak bližje k Jezusu.
·         Morda si bil navajen vsake toliko iti v cerkev. Nisi med tistimi, ki non stop visijo v cerkvi. Samuel: vrni se, spi, SLIŠATI GLAS, klic, zbudi se iz spanje. Glej, mimo gre Jagnje Božje, on ki ima odgovore na tvoja najgloblja vprašanja!!!
·         Morda si navajen redno hoditi k maši, ampak opazuješ, bolj z razdalje. Ampak Gospod, ko vidi, da nekaj želiš, ko vidi, da vsaj malo odpreš svoje srce takoj postavi vprašanje: Kaj iščeš? Zanima ga, kje si v resnici. Hoče vedeti za tvoja hrepenenja, za to, kar nosiš v sebi. Skupaj danes, v tem tednu vzeti čas in odgovoriti na vprašanje: Kaj iščeš v življenju, kaj si želiš? Povej Gospodu. Bodi iskren.
·         Morda si z Gospdom bolj blizu že več časa, morda že dolga leta. Izkusil si svežino, lepoto, privlačnost Gospoda. Izkusil si VESELJE, ki se rodi, ko te Jezus reši osvobaja žalosti, greha, notranje praznine in osamljenosti! Potem si lahko Andrej, ki je od veselja nad odkritjem šel k bratu Simonu Petru: Našli smo Mesija! Pripeljal ga je k Jezusu... Gospod te kliče, da veselje deliš z drugimi, da bi nihče ne ostal v temi...
·         V tvojem telesu želi Gospod uresničevati svoj načrt, to, za kar te je ustvaril: v konkretnosti življenja: TELO: svetišče sveetga Duha, naša telesa udje Kristusovega telesa... poveličujte Gospod v svojem telesu:
VIDELA sta. Bilo je okrog 10. ure (štiri popoldan). TA URA je pomembna. Ker je spremenila življenje. Trenutki srečanja z Gospodom ostanejo v spominu. Bližina z njim, ostala zapisano v srcu in spominu!

sobota, 25. november 2017

6 sadov Besede, ki deluje v srcu tistega, ki veruje - 6: Božje kraljestvo



Ko sem bil v osnovni šoli, doma nismo imeli televizije. Zato sem veliko bral. Spomnim pa se, kako smo na srečanju sorodnikov imeli piknik na obronkih gozdička. Prav tisti večer je bilo finale svetovnega prvenstva v nogometu. Tja pod krošnje hrastov so napeljali elektriko in na mizico postavili televizor. Skupaj smo gledali finale svetovnega prvenstva. To je bil zame poseben dogodek! Skupaj smo spremljali nekaj velikega, pomembnega in to na barvnem televizorju! Zadnja nedelja v bogoslužnem letu nam postavlja pred oči cilj našega življenja. Je kot vrhunec prvenstva, veliki finale.
Ko sem se pogovarjal z mladimi, kako vidijo svojo prihodnost, niso bili optimistični. Kam gre ta naš svet? Najbrž tudi marsikdo izmed nas najde več razlogov za zaskrbljenost, kot za optimizem. Nasprotje te zaskrbljenosti je vedno večja apatija, umik, pozaba. Najlažje se je odklopiti iz resničnosti in zbežati v virtualno. Sodobna tehnika z internetom in pametnimi telefoni to zelo dobro omogoča. Kristjan pa je izzvan k tretji drži: drži zaupanja. Da, zaupanja, da Bog vodi zgodovino kljub vsemu zlu in kaosu, da on skrbi za človeštvo. In ta drža ne vodi v beg, v lažno tolažbo »saj bo bolje«, ampak v odgovorno sodelovanje z Božjim načrtom. Če ima Bog načrt rešiti svet, da pripeljati do srečnega konca, pa tega ne bo storil brez ljudi. Kajti hoče nas imeti za sodelavce, za partnerje.
In prav o tem govori Božja beseda zadnje nedelje cerkvenega leta, ki postavi pred nas dve podobi Boga: pastirja in sodnika. Najprej pastirja, ki v nasprotju s pastirji - voditelji in velikaši, ki jih prerok Ezékiel ostro obsodi, ne skrbi zase, ampak za ovce. Pastirja, ki izgubljene poišče, razkropljene in razgnane zbere okrog sebe, ki polomljene obveže, ki bolne okrepča, ki zdrave in krepke obvaruje. Bog kraljuje tako, da skrbi za male - to je njegovo kraljestvo! Druga podoba, ki jo naslika pred nami Beseda, je podoba sodnika, ki loči. Na desno stran ovce - to so tisti, ki so v malem prepoznali brata in sestro; ki so lačnega nasitili, žejnemu dali piti, tujca sprejeli, nagega oblekli, bolnega obiskali, prišli k jetniku. Na levi strani so kozli: močni in trmasti, tisti, ki niso prepoznali Boga v malih, ampak so jih izkoristili.
Vprašanje, ki samodejno zazveni pa je: Kje bi se rad znašel ti? Znaš prepoznati Gospoda sedaj? Kajti sodba se piše sedaj, z dejanji vsakega dne. Ob končni sodbi se bo samo razodelo, kar živimo sedaj. Njegovo kraljestvo je tukaj, med nami, če ga znamo sprejeti. Če mu prisluhnem z vsem srcem, se v meni rodi zaupanje in odgovornost. Namesto strahu in zaskrbljenosti, zaupanje v Pastirja, ki je dal življenje za ovce. Namesto samopašnosti, skrb za male. Namesto brezbrižnosti - odgovornost za to, kar mi je zaupano. Kajti Gospod računa nate in veliki finale se odloča sedaj!